Umetniške prakse 20. in 21. stoletja in politično
-
Duration
1 January 2008–31 January 2011 -
Project Leader
-
Financial Source
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
V zadnjih dveh desetletjih je v filozofskih in kritiških obravnavah umetniških praks prišlo do velikega preobrata, saj je z iztekom velikih teoretskih korpusov 20. stoletja postal vprašljiv tako dosedanji status umetnosti in njenih praks kot njihov odnos do politike in političnega, ki sta prav tako spremenila značaj in pomen. Estetski projekt kritičnosti in utopičnosti, na katerem je bila vzpostavljena umetnost od romantike dalje in s katerim so bile legitimirane njene raznovrstne prakse, je postal (in ostaja) skrajno vprašljiv. Cilj raziskovalnega projekta je, da na osnovi navedenih stališč prouči današnji odnos med umetniškimi praksami in političnim. Pri tem bo posebna pozornost posvečena zlasti sledečim pojmom in njihovim konceptualizacijam: umetniške prakse, estetske prakse, umetnost kot dogodek, politika, politično, hegemonija, politični dogodek, delitev čutnega, možnost in nemožnost skupnosti. Kot vezni člen med moderno in postmoderno dobo bodo uporabljeni koncepti resnice in njen status (zlasti pri Badiouju, Rancièru, Adornu in Heideggerju). V okviru raziskovanja povezav med filozofijo in umetnostjo bomo obravnavali tudi režime vidnega, podobo, fikcije in iluzije v navezavi na problem čutnega in čutnosti kot ugodja, afekta in surovega. V tej navezavi vidnega in čutnega je namreč mogoče pokazati družbene in politične konsekvence umetnosti. Nadalje bo namen raziskovalnega projekta: (a) da s primerjalnega, historičnega in kritično-filozofskega vidika razčleni in konceptualizira različne praktične oblike medsebojnega odnosa umetniških praks in političnega, prav tako tudi različne interpretacije tega medsebojnega odnosa; na ta način bomo poskušali priti do kritične analize sedanjega stanja in eventuelno nakazati možne trende; (b) da konceptualno artikulira različne poti in moduse, v katerih sta tako filozofija kot umetnost imanentno politični; da premisli vzvode vplivanja na družbene in simbolne mehanizme, ki nas določajo; da predlaga tak koncept imanentne političnosti filozofije in umetnosti, ki bo ustrezal tem premislekom.