Schopenhauer in Nietzsche

Vabimo na niz dveh predavanj dr. Aleša Bunte o Schopenhauerju in Nietzscheju, ki bosta v torek, 20. 10., in v torek, 27. 10., ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta.

Predavanji sta del predmeta Oblikovanje pojmov na modulu Transformacije moderne misli Podiplomske šole ZRC SAZU.

Schopenhauer in Nietzsche

Za Nietzschejevo filozofijo je značilen bogat nabor visokoletečih pojmov, ki med seboj kar tekmujejo glede tega, kateri izmed njih bi moral obveljati za osrednjega, najglobljega in najpomembnejšega. Še zlasti zato, ker številni med temi pojmi, kakršni so denimo »volja do moči«, »večno vračanje enakega« ali »nadčlovek«, vzbujajo vtis, da obljubljajo pojasnilo in odgovor na vprašanje o končnem cilju Nietzschejevega filozofskega projekta.

Pojem »utelešene zmote«, ki mu bo posvečen celoten cikel letošnjih predavanj, je pomemben na povsem drugačen način: ne obljublja odgovora na kočljivo vprašanje o končnih ciljih Nietzschejeve filozofije, ki so se pri velikem mislecu spreminjali iz tedna v teden, pač pa tvori skrito osrednje osišče te filozofije, takšne, kot je.

V prvih dveh predavanjih se bomo »utelešene zmote« lotili skozi obravnavo specifičnega epistemološkega razvoja, v katerega se njen nastanek nedvomno umešča, in sicer naturalistične razlage nastanka spoznanja, ki se je začela izoblikovati že znotraj filozofije Arthurja Schopenhauerja. Pokazali bomo, da se »utelešena zmota« pojavi kot Nietzschejev kritični odgovor na Schopenhauerjevo filozofijo ter vpeljali pojem »naturalističnega transcendentalizma« kot skupni označevalec Schopenhauerjevih in Nietzschejevih epistemoloških prizadevanj.