Antropološki stroji, biopolitika in produkcija ter genealogija (golega) življenja

Eden temeljnih ciljev projekta je poglobljena filozofska analiza pojma življanja, kot so ga razdelale različne veje sodobne antropologije. Raziskava se bo osredinila na proces produkcije življenja, pri čemer bo izhajala iz antropološkega stroja kot paradigme sodobnih pojmovanj življenja. S pomočjo pojma biopolitike bomo natančneje začrtali meje transformacij življenja v sodobni antropologiji ter politični filozofiji. Ena osnovnih nalog načrtovane raziskave je predstavitev in natančna analiza filozofske zgodovine pojmov človeka in življenja, dveh ključnih pojmov za dandanes prevladujoče pojmovanje zgodovine kot zgodovine počlovečenja. V svoji raziskavi se ne bomo omejili zgolj na filozofijo, pač pa bomo analizirali tudi nekatere ključne pojme antropologije. Naša raziskava izhaja namreč iz hipoteze, da sta tako filozofija kot antropologija, soodgovorni za uveljavitev antropogeneze, to je procesa, ki vse živeče obravnava v perspektivi postajanja človeško. V tem okviru ima eno ključnih mest sodobna biopolitika, ki jo razumemo kot produkcijo (golega) življenja. Poleg Michela Foucaulta in Gillesa Deleuza ima med sodobnimi misleci največjo zaslugo za kritično osvetlitev antropogeneze in biopolitike italijanski mislec Giorgio Agamben. Za našo raziskavo je pomembna predvsem njegova teza, da države v dobi globalizacije uveljavljajo dva tipa, dva modusa življenja: na eni strani modalno življenje, na drugi pa golo življenje. Prvi tip, modalno življenje, je poistoveteno s pojmom življenja, kot je udejanjeno v zahodnih demokratičnih družbah, potrošniskih družbah, ta slog življenja pa bi lahko povzeli s pojmom življenje-ki-izbira. Drugi tip, golo življenje kot goli temelj življenja pa je razcepljen: na eni strani je temelj suverenosti vseh sodobnih držav, ne glede na »razvitost« in demokratičnost, na drugi pa je utelešeno zlasti v nerazvitih oziroma demokratizirajočih se družbah. Raziskava genealogije koncepta življenja v zahodni miselni tradiciji bo izhajala iz teze, da v zahodnih demokratičnih družbah življenje nastopa kot tisto, česar ni mogoče definirati. Ta nemožnost natančne opredelitve življenja pa ima za posledico, da se pojem življenja nenehno razčlenjuje in deli. Naša raziskava bo zoperstavila drugo drugi dve genealogiji pojma življenja: uradno, prevladujočo, ki določa kulturne, politične, etične standarde sodobnih družb, in neko drugo genealogijo pojma življenja, ki razkriva tisto, kar je v tej genealogiji zatrto, zanemarjeno, ali pa izključeno.