Institucije in družba – H kritični teoriji (ekonomskih) institucij
Vodja projekta na ZRC
dr. Uroš KranjcSodelavci
dr. Uroš Kranjc-
Trajanje projekta
1. februar 2024–31. januar 2026 -
Finančni vir
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS
NextGenerationEU
Načrt za okrevanje in odpornost NOO
Projekt v okviru Načrta za okrevanje in odpornost financira Evropska unija – NextGenerationEU, v okviru ukrepa Javni poziv za (so)financiranje projektov in programov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev, 3. razvojnega področja »Pametna, trajnostna in vključujoča rast« in komponente RRI – »Raziskave, razvoj in inovacije« ter Investicije C: »(So)financiranje projektov in programov za krepitev mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne mobilnosti slovenskih prijaviteljev«.
Načrt za okrevanje in odpornost | GOV.SI.
Višina financiranja projekta: 178.320,00 €
Projekt INSTITUTIONS pojmuje ekonomske kategorije kot ekonomske institucije. Njegov cilj je raziskati družbeno oblikovanje (ekonomskih) institucij - kaj so, kaj je njihova vsebina, kako se spreminjajo, kakšna je njihova manifestacija in izginevanje, preprosto rečeno, kako obstajajo ali ne-obstajajo. Temeljna izhodišča bodo privzeta po ekonomski sociologiji Thorsteina Veblena, v navzkrižnem branju z drugimi pomembnimi avtorji institucionalne tradicije v zgodovini ekonomske misli. Raziskava sočasno uvaja kritično reinterpretacijo ekonomskih kategorij na podlagi sodobne filozofske misli, predvsem Alaina Badiouja in Corneliusa Castoriadisa. Končni cilj študije je predstaviti kritiko ekonomskih institucij kot realnih abstrakcij specifičnih oblik družbenih odnosov.
Projekt bo predstavil novo razumevanje teorije institucij Thorsteina Veblena in zastavil interpretacijo v smeri kritične teorije (ekonomskih) institucij. Slednja se bo oprla predvsem na matematični obrat v delih Alaina Badiouja in Corneliusa Castoriadisa, in se bo v tem oziru sklicevala na matematične metastrukture, kot sta teorija množic ZFC in teorija kategorij. Takšna formalizacija nam danes omogoča preslikave in modeliranje različnih logik, tako formalnih kot vsebinskih – denimo Veblenovo evolucijsko metodologijo v skupnem modelu z materialistično dialektiko Marxa, Badiouja, Castoriadisa, Deleuza itd. Cilj je reartikulirati Marxovo umevanje in umeščanje realno-občega kot realne abstrakcije, na način kot sta ga predlagala Alfred Sohn-Rethel in Theodor W. Adorno, in s tem konceptualizirati partikularni objekt(ni)-moment, ki se pojavlja v tržni menjavi blag.
Študija MSC Action INSTITUTIONS je razdeljena na tri glavne dele, ki ustrezajo trem temeljnim raziskovalnim delovnim sklopom (DS1 - DS3) projekta.
Delovni sklop 1 se osredotoča na primerjalno in interpretativno analizo ključne literature, osredotočene na "staro institucionalno ekonomijo" Thorsteina Veblena in njegovega kroga (John R. Commons, Clarence Ayres). Poleg tega bo pojem "institucije" analiziran v različnih diskurzih družbenih in humanističnih ved. Pričakovani rezultat v prvem delu je formalna (v okvirih ZF teorije množic) aksiomatizacija Veblenove teorije instinktov, miselnih navad in institucij, ki naj predstavljajo ontološko podlago za novo kritično teorijo (ekonomskih) institucij.
Cilj delovnega sklopa 2 je oceniti spajanja in razhajanja v teoretskih sistemih Alaina Badiouja in Corneliusa Castoriadisa, zlasti njuno prisvajanje posebne veje matematike – t.i. teorije množic. V vzpostavitvi presečišča - nekonsistentno mnoštvo kot mesto resnice – se nahaja izvorni koncept, na katerem temelji in se hierarhično odvija tudi konceptualizacija institucionalnega okvira. Nadaljnji korak formalizira konceptualno preslikavo filozofskih kategorij v ekonomski dispozitiv vrednosti in cen dobrin.
Delovni sklop 3 vključuje sintezo "ontološkega" temelja s "fenomenološkim" pojavljanjem institucij v kontekst kritične teorije. Izvedena raziskava in analiza DS1 in DS2 se navezuje na specifičen pojem, ki ga je privzel in populariziral Theodor Adorno – t.i. realna abstrakcija. Realna abstrakcija, kot posebna oz. singularna institucija kapitalističnega institucionalnega okvira razkriva ključ do Marxove kritike ekonomskih kategorij ter analize forme in vsebine vrednosti. Poseben cilj tega DS je vzpostaviti izomorfnost med Marxovo vrednostno formo, Adornovim pozivom k sistematično-enciklopedični analizi abstrakcije menjave na eni strani in Badioujevimi fenomenološkimi transcendentalnimi operacijami tu-biti na drugi. Veblenov institucionalni opis ekonomije, formaliziran s teorijo množic in teorijo kategorij, se tako ponovno vpisuje v Badioujev in Castoriadisov analitični register. Takšen okvir, ki se opira na Marxovo in Adornovo kritiko družbene reifikacije, predstavlja novi temelj za kritično teorijo institucij.
KRANJC, Uroš. Towards a materialist reading of Thorstein Veblen's notion of (economic) institution. Filozofski vestnik. 2023, letn. 44, št. 1, str. 7-28. ISSN 0353-4510. https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/13566/11914, DOI: 10.3986/fv.44.1.01.
KRANJC, Uroš. Number(s) and function(s) - traversing economical, mathematical and philosophical discourses : prispevek na mednarodni konferenci Reconfiguration of Borders in Philosophy, Politics, Psychoanalysis and Arts, ZRC SAZU, Ljubljana, 23. 9. 2024.