Nelinarne vzročnosti: problem (ne)predvidljivosti v sodobni tehnologiji
Sodelavci
dr. Aleš Mendiževec-
Trajanje projekta
1. november 2023–31. oktober 2025 -
Vodja projekta
-
Finančni vir
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost
Načrt za okrevanje in odpornost NOO
Danes smo priča neverjetnemu razvoju tehnologije, zlasti na področju umetne inteligence. S temi dosežki so se pojavile nove refleksije, ki so začele prevpraševati stare domneve o razumevanju strojev in obstoječe filozofije tehnologije. Nove teorije poskušajo zapopasti te spremembe v tehnologiji tako, da se osredotočajo na njene učinke na človekovo življenje, od problematičnega psihološkega vpliva novih medijev do (anti)demokratičnega delovanja algoritmov itd. Pričujoč projekt pa se osredotoča na samo delovanje mehanizmov sodobne tehnologije ter jih umesti na področje sodobne filozofije kontingence.
Cilj pričujočega projekta je (1) raziskati nove mehanizme sodobne tehnologije, izpostaviti njihovo filozofsko podlago in jo umestiti v zgodovinsko-teoretski kontekst, s tem pa na novo opredeliti mehanizme delovanja sodobne tehnologije; ter (2) umestiti filozofske koncepte, na katerih temelji delovanje sodobne tehnologije, na področje sodobne filozofije ter jih soočiti z njenimi ključnimi koncepti, zlasti koncepta verjetnosti in naključja, ter tako premisliti različne nelinearne vzročnosti; s tem pa nasloviti temeljni problem projekta: če sodobna tehnologija temelji na pojmu verjetnosti in na mehanizmu povratne zanke, katerega namen je obvladovanje nepredvidljivih dejavnikov, ter če ju soočimo s pojmom radikalne kontingence oziroma naključja, ki si prizadeva opredeliti totalno nepredvidljivost, kakšne so filozofskeimplikacije delovanja sodobne tehnologije?
Projekt je organiziran v tri delovne sklope (DS), ki bodo pokrili spodaj navedene naloge:
DS 1: Ključni novi mehanizmi sodobne tehnologije
DS 1 se osredotoča na opredelitve ključnih novosti v funkcioniranju sodobne tehnologije kot so strojno učenje in globoko učenje, simbolna umetna inteligenca in konekcionistična umetna inteligenca, backpropagation algoritem, veliko podatkovje itd. V ospredju sta tako tehnična narava tehnoloških novosti kot njihove družbene implikacije (mehanizmi upodatkovljenja, platformni kapitalizem itd.)
DS 2: Od mehanizma povratne zanke k teoriji verjetnosti
DS 2 se osredotoča na dva ključna trenda, ki sta privedla do sodobne tehnološke revolucije v umetni inteligenci. Prvi je kibernetična teorija, kot so jo razvili Wiener, von Neumann, Asbhy, McCoulloch, Shannon in drugi, s posebnim fokusom na ideji mehanizma povratne zanke kot specifičnega razumevanja nelinearne kavzalnosti. Drugi trend je statistično mišljenje, ki se je vzpostavilo tekom 19. stoletja in ki temelji na konceptu verjetnosti in vpeljavi induktivne logike), s čimer nadomesti nujnostno razumevanje vzročnosti in vpelje »aleatorični um«.
DS 3: Različne koncepcije kontingence
DS 3 združuje različne ideje naključja in vzpostavi njihovo kritično primerjavo. Središče tega sklopa tvorita aleatorični materializem Louisa Althusserja in spekulativni realizem Quentina Meillassouxa. Na podlagi analiz različnih razumevanj naključja ali kontingence ter verjetnosti in možnosti bomo izpostavili razlike in podobnosti znotraj ideje nelinearnih vzročnosti ter artikulirali problem (ne)predvidljivosti sodobne tehnologije.
3.15 Prispevek na konferenci brez natisa
MENDIŽEVEC, Aleš. Althusser’s “aleatory tendency” : thinking contingency beyond necessity and arbitrariness : predavanje na International conference "Althusser and contingency", Università degli Studi di Milano-Bicocca, Milano, 11. 12. 2023. [COBISS.SI-ID 179862531]
2. oktober | Aleš Mendiževec: Od umetne inteligence do kibernetike Posnetek predavanja |
9. oktober | Aleš Mendiževec: Kaj je kibernetika? Posnetek predavanja |
16. oktober | Jan Kostanjevec: Turing in računanje med računalništvom, kibernetiko in filozofijo Posnetek predavanja |
23. oktober | Timotej Prosen: Kibernetika in mehanizacija smotrov Posnetek predavanja |
30. oktober | Robert Bobnič: Wiener, Shannon: kibernetska in matematična komunikologija Posnetek predavanja |