
Intervju dr. Aleša Bunte v Delu
Intervju z dr. Alešem Bunto je bil objavljen 27. 9. 2024.
»Osnovna ideja knjige izhaja iz povezave dveh tem Nietzschejeve filozofije, ki sta bistveno povezani z neubesedljivostjo. Po eni strani govorim o neubesedljivosti ene same, singularne misli, o kateri je imel Nietzsche izjemna pričakovanja. Prepričan je bil, da lahko privede do popolne preobrazbe človeškega bitja. Toda obenem je verjel, da mora o tej misli za vsako ceno molčati, je ne pripustiti h govorici; verjel je, da jo do njenega cilja lahko privede le tako, da jo skrije celo pred samim seboj. To je 'misel večnega vračanja enakega'.«
»Če je čas neskončen in če je, po drugi strani, tisto, kar biva v času, konstanta vseh sil, ki vstopajo v dinamična spremenljiva razmerja, se mora univerzum v neskončnosti časa v nekem trenutku ujeti v razmerje vseh sil, ki je že obstajalo. Se ponoviti. In se od tega trenutka naprej v vseh detajlih odvijati tako, kot se je že neskončnokrat.«
»Nietzsche pravi, da filozofija pod idealom objektivnosti hira. Razlika med filozofijo in objektivno znanostjo je po njegovem mnenju, da filozof nikoli ne sme privoliti v to, da bi v razmerju do resnice preprosto sprejel pasivno in nevtralno opazovanje, temveč mora ravno nasprotno, resnico narekovati. Ne nazadnje je Nietzsche dejal, da 'dejstev sploh ni, samo interpretacije so'. Toda to za moje pojme ni iracionalno: to je filozofsko. Takšna negotovost o podlagi mišljenja je naravno stanje filozofije.«