
Malokatero znanstveno odkritje je izzvalo takšno fascinacijo in nasprotovanje kot teza Nikolaja Kopernika (1473–1543), »da se Zemlja giblje, Sonce pa je negibno sredi vesolja«. Kopernikovo ime je bilo dolgo sinonim za radikalno revolucijo v astronomiji, nekateri zgodovinarji znanosti pa so imeli leto 1543, tj. leto izida njegovega znamenitega dela De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer), celo za datum, ko se je začel nov način znanstvenega mišljenja ne samo v astronomiji, temveč tudi v celotnem naravoslovju. Avtor na podlagi najnovejših dognanj in preučevanja virov analizira, kaj se je s Kopernikom dejansko spremenilo v astronomiji in filozofiji narave, in izpostavi pomen njegove geste za razumevanje temeljnih filozofskih in epistemoloških kategorij, kot so »resnica« in »videz«, »pojav« in »objektivnost«.
Uvod
PRVI DEL: Gibanje Zemlje kot rešitev težav astronomije
I. Enakomerno in krožno gibanje nebesnih teles
II. Nebesne sfere (orbes) in problem ekvanta
III. Mirujoča Zemlja in problem »monstruoznosti« ptolemajske astronomije
IV. Sodba stoletij: gibanje Zemlje je ne(za)misljivo
V. Politika znanosti: posvetilo papežu
DRUGI DEL: Argumentacija za gibanje Zemlje
I. Zemlja je terraquea sphaera
II. Postulat krožnega in enakomernega gibanja nebesnih sfer in nebesni pojavi
III. Prvo gibanje Zemlje in »optični« argument
1. »Optični« argument: Kopernik
2. »Optični« argument: Ptolemaj
3. »Optični« argument: videz in resnica
4. Ptolemaj in Kopernik med nebom in Zemljo
IV. Drugo gibanje Zemlje in njeno mesto v »sistemu sveta«
V. Gibanje Zemlje mora biti mogoče: retorika in fizika prvega gibanja Zemlje
1. Kopernikova formulacija ugovorov proti gibanju Zemlje
2. Buridanov argument proti gibanju Zemlje
3. Kopernik, impetus in gibanje Zemlje
4. Kopernikov odgovor na opazovalne preizkuse proti gibanju Zemlje in »pozitivni argumenti« za njeno gibanje
TRETJI DEL: Kopernik v ptičji perspektivi
I. Predkopernikanska astronomija
1. Trije pristopi k preučevanju neba v srednjem veku
2. Homocentrična astronomija
3. Heliocentrizem kot »ptolemajski« odgovor na »averroistični« astronomski izziv
II. Recepcija Kopernikovega dela: Revolucije in njihovi učinki
1. Osiander, hierarhija znanosti in astronomski skepticizem
2. Wittenberški »kopernikanci« in nerevolucionarni Kopernik
3. »Pravi« kopernikanci in »izpeljava radikalnih posledic«
ČETRTI DEL: Astronom-filozof IN ZNANSTVENA REVOLUCIJA
DODATEK: KRATKA KOPERNIKOVA BIOGRAFIJA
Bibliografija
Imensko kazalo
Založnik
Založba ZRCIzdajatelj
Filozofski inštitutISBN
978-961-254-007-4Specifikacija
trda vezava • 14 × 21 cm • 360 straniCena
ni v prodaji | |