Skip to main content

Evropa kot filozofska ideja in politični subjekt

Opis

Aktualne diskusije o kriznih fenomenih v Evropi, predvsem pa o načinih njihovega reševanja (delovanje državnih institucij, humanitarnih organizacij, civilne družbe) in odzivih nanje (nove oblike nacionalizma in populizma), zaznamuje nova dilema: ali je projekt evropske integracije, ki je bila zamišljena kot novi model transnacionalne demokracije in suverenosti, spodletel projekt in bi bilo treba »končati z Evropo«, ali pa si je treba prizadevati za vzpostavitev »druge Evrope«, ki zahteva nove politične in filozofske temelje.

Teza, ki jo zagovarja projekt, je, da krizni diskurz, ki narekuje urgentno reševanje problemov v okviru danih koordinat, v resnici onemogoča produktivno reševanje krize, ker zamegli eno temeljnih razsežnosti današnje evropske realnosti: evropska skupnost je entiteta v nastajanju, ki za svoje ohranjanje in nadaljnji obstoj zahteva nenehne družbene, politične, kulturne in ekonomske, predvsem pa filozofske invencije. Evropa kot politični subjekt je po svoji naravi filozofska invencija, ki pa jo lahko artikuliramo le v razmerju do njene zgodovine.

Projekt izhaja iz hipoteze, da je nezadovoljiva filozofska utemeljitev Evrope kot političnega subjekta (ki se lahko konstituira samo, če se opira na idejo Evrope) integralni del današnje krize Evrope kot političnega projekta. Iz perspektive te hipoteze izhaja, da Evrope kot političnega projekta ne moremo misliti ločeno od Evrope kot filozofskega projekta. Ekonomsko-politično-družbena kriza evropskega projekta, ki smo ji priča v današnjem času, je zato tudi kriza filozofske refleksije ideje Evrope in Evrope kot političnega subjekta, ki naj bi se na to idejo opiral.

Cilj projekta ni podati neko vseobsežno definicije ideje Evrope, ki bi lahko služila kot temelj bodočih skupnih prizadevanj združene Evrope, pač pa prispevati k premisleku samega razmerja med idejo in subjektivacijo, ki je osnovano na pojmovanju ideje kot izhodišča v nastajanju ter subjekta kot premestitve meja politično možnega.

Raziskovalni projekt bo prispeval k nujnemu premisleku Evrope kot filozofske ideje in kot političnega subjekta, izhajajoč iz treh temeljnih razsežnosti:

1. Izvirnost in obenem novost pričujočega raziskovalnega pristopa v premišljanju Evrope kot ideje in političnega subjekta je v tem, da bo to premišljanje zasidral v rekonstrukcijo zgodovine evropske ideje.

2. Drugi raziskovalni cilj je analizirati naravo sedanje krize in pokazati, da je poglavitni vzrok sedanje krize v tem, da je bila EU ustanovljena v veliki meri zgolj na ekonomski podlagi, kar je posledično pripeljalo do njenega današnjega politično-konstitucionalnega deficita.

3. Ker je za Evropo kot politični subjekt konstitutivna ideja Evrope, je za filozofsko utemeljitev Evrope kot političnega subjekta nujno boljše poznavanje in razumevanje ideje Evrope. Hkrati s tem je nujen tudi ponovni premislek filozofskega pojma subjekta v njegovih različnih razsežnostih. Zato je tretji cilj projekta, da na podlagi raziskave ideje Evrope in presoje tako različnih filozofskih teorij subjekta, kakor tudi psihoanalitične konceptualizacije subjekta, prispeva k razdelavi splošne teorije subjekta, ki bi bila primerna za premislek Evrope kot političnega subjekta.
Končni sintetični cilj projekta je predstaviti koncept političnega subjekta Evrope, ki se vzpostavlja kot emancipatorna, egalitarno-univerzalna intervencija v politično situacijo, ki tvori idejo Evrope v nastajanju.


Faze projekta

Projekt je razdeljen v tri delovne pakete, medtem ko četrti obravnava diseminacijo raziskovalnih rezultatov. Triletna časovna razporeditev je podana znotraj vsakega od paketov.

DELOVNI SKLOP 1: ZGODOVINSKI TRAJEKTORIJI IDEJE EVROPE

V prvem letu bomo sintetizirali antično in srednjeveško pojmovanje Evrope. Posebno pozornost bomo posvetili historičnemu procesu, v katerem se je grški geografski koncept Evrope prenesel na Zahod in pokristjanil ter posledično obrnil proti območju, na katerem je nastal (»Balkan« kot območje negativne identifikacije). V drugem letu bomo identificirali »evropski trenutek«, v katerem je bil v renesansi izumljen še danes aktualni politični koncept Evrope, in obravnavali filozofske utemeljitve ideje Evrope do II. svetovne vojne. V tem kontekstu bomo analizirali divergentne poglede Karla Marxa in Bruna Bauerja na Evropo in Rusijo iz 50. letih 19. stoletja. V tretjem letu bomo analizirali trenutek v prvi polovici 19. stoletja, ko je v razprave o Evropi vstopila političnoekonomska dimenzija, in usodo zgodovine evropske ideje v času intenziviranja integracijskih procesov po II. svetovni vojni.

DELOVNI SKLOP 2: KRIZA, DOLŽNIŠKA EKONOMIJA IN DEMOKRACIJA

V prvem letu se bomo v navezavi na naše dosedanje raziskave posvetili očrtu bistvenih potez aktualne dolžniške krize v Evropi (razmerje med cikličnim in nepovratnim konceptom krize; razmerje med ekonomijo in politiko dolga; premene kriznega diskurza). V drugem letu bomo problem dolžniške krize navezali na vprašanje ideje in politične subjektivnosti Evrope. Raziskali bomo razmerje ekonomije dolga in postdemokracije in analizirali strukturno vlogo dolga pri konstituciji različnih tipov sodobnih političnih subjektivitet. V tretjem letu bomo na podlagi pridobljenih izsledkov in obsežnega študija literature podali sintezo, katere organizacijski moment bo tvoril prenovljeni koncept populizma, ki ga odpira sodobna evropska situacija.

DELOVNI SKLOP 3: TEORIJE SUBJEKTA IN PROBLEM KOLEKTIVA

V prvem letu bomo pričeli s preučevanjem izhodišč, ki jih pri vprašanjih subjekta in kolektiva odpirajo Kantov koncept reflektirajoče razsodne moči, Heglov koncept duha in Freudovska množična psihologija. V drugem letu bomo filozofska izhodišča dopolnili z nekaterimi ključnimi sodobnimi prispevki k vprašanju politične subjektivnosti, v polju psihoanalize pa bomo zarisali razmerje med množico ter drugimi manifestacijami kolektivnega pri Freudu in Lacanu. V tretjem letu bomo v tesni navezavi na celoto projekta preučili razmerje med konceptualizacijo (kolektivnega) subjekta in konceptualizacijo (evropske) ideje. Poleg tega bomo skozi vsa tri leta zasledovali cilj alternativnega mapiranja evropske politične situacije, pri katerem bomo skušali v material teorije prevesti kar najbolj aktualno politično, ekonomsko in širše družbeno dogajanje.

DELOVNI SKLOP 4: DISEMINACIJA

Rezultate raziskav v vseh treh sklopih bomo predstavljali v domačih in tujih znanstvenih revijah in sestankih. Ob zaključku vsakega raziskovalnega leta nameravamo organizirati mednarodno konferenco, na kateri bomo prispevke v mednarodnem okviru predstavili sistematično. Sproti bomo o našem delu obveščali tudi širšo javnost, končne rezultate projekta pa naslovili tudi na pomembne politične institucije.


Rezultati

Prvo leto projekta

Z raziskovalnim delom na projektu so bili zastavljeni cilji realizirani v celoti. 1) Raziskovanje zgodovine ideje Evrope je izpostavilo dva konstitutivna momenta te zgodovine. Prvič, fantazmatski moment, ukoreninjen v grškem mitu Evrope, in geografski moment razmejitve Evropa/Azija. Drugič, vzpostavitev enotnosti prek izključevanja drugosti. Raziskovanje je pri tem posvetilo posebno pozornost prehodu grškega mitično-geografskega pojma Evrope v srednjeveški, religiozno-politični koncept Evrope, ki je hkrati tudi prvi zasnutek univerzalistične ideje Evrope. 2) Opravljena je bila analiza modifikacij artikulacije trojne krize (ekonomske, migracijske, disintegracijske) v populističnih diskurzih in narativih v različnih delih Evrope v zadnjih nekaj letih, ter odzivov bolj etablirane, sredinske politike na te populistične diskurze. Raziskovanje je pri tem izpostavilo strukturne značilnosti, zaradi katerih se aktualna kriza razlikuje od prejšnjih in se osredotočilo na premik v politični logiki od paradigme, ki se osredinja na trg, na paradigmo, ki se osredinja na varovanje meje. Raziskava je pri tem kot dva ključna aspekta begunske krize izpostavila na eni strani problem »objektivne ksenofobije«, na drugi strani pa diskurzivni proces, v katerem je prišlo do oblikovanja novega objekta ksenofobije: figure migranta. Pri analizi spleta krize, neoliberalizma in demokracije je raziskovanje analiziralo Evropo tudi kot prostor proliferacije novih subjektivnosti in identitet. 3) Raziskovanje je analiziralo aktualnost pojma subjekta, ki ga vsebuje Kantov koncept reflektirajoče razsodne moči v Kantovi Kritika razsodne moči. Raziskovali smo egalitarne, emancipatorične in neizključevalne univerzalistične razsežnosti sodobnih političnih gibanj, ter sodobne poskuse obnove filozofskega pojma univerzalizma v razmerah hegemonije nominalizma in primata partikularnega pred univerzalnim. Problematika rekonceptualizacije filozofskega pojma subjekta je bila obravnavana tudi s perspektive filozofske in politične tematike konca (»konca zgodovine«, »konca človeštva«). Rezultati raziskovalnega dela so bili pri vseh treh navedenih vsebinskih točkah predstavljeni strokovni in širši javnosti v obliki monografij, znanstvenih člankov, nastopov na konferencah, pa tudi v aktualnih komentarjih v časopisnih člankih.

ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Fantasy in politics : predavanje v okviru programa poletne šole "Is another world possible? Contemporary thought and the crisis of negation", University of São Paulo, Faculty of Philosophy, Literature and Humanities, São Paulo (Brazilija), 26. jan. 2018. [COBISS.SI-ID 42704941]

NEDOH, Boštjan. Mass migrations as a Messianic event? Rereading Agambenʼs State of Exception in light of the refugee crisis in Europe. Law, culture and the humanities : a publication of the Association for the study of law, culture and humanities, ISSN 1743-8721, 2017, str. 1-18. http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1743872117703717, doi: 10.1177/1743872117703717. [COBISS.SI-ID 41426989]

KLEPEC, Peter. How to think and act left? : prispevek na "The new Left" Summer School, Rijeka University Campus, Faculty for the Humanities and Social Sciences, Reka (Hrvaška), 12. jun. 2017. [COBISS.SI-ID 42126893]

TROHA, Tadej. Migrant. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja, ISSN 0555-2419, 2017, letn. 55, št. 1/2, str. 193-209, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 41699885]

DOBBERT, Steffen (diskutant), PAJNIK, Mojca (diskutant), ŠIROK, Mojca (diskutant), TROHA, Tadej (diskutant), ZIMANI, Max (diskutant), GOMBAČ, Jure (diskutant). Pogovor o medijih in propagandi o beguncih : Festival migrantskega filma, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana, 20. 6. 2017. [COBISS.SI-ID 35232605]

GRŽINIĆ, Marina. Exclusion and the dead : predavanje na 2017 biennal PARSE conference, Valand Academy, Faculty of Fine, Applied and Performing Arts, Gothenburg (Švedska), 17. nov. 2017. [COBISS.SI-ID 42435885]

GRŽINIĆ, Marina. Racialized bodies and the digital (financial) mode of production. V: GRŽINIĆ, Marina (ur.), et al. Regimes of invisibility in contemporary art, theory and culture : image, racialization, history. Cham: Palgrave Macmillan. cop. 2017, str. 13-28, doi: 10.1007/978-3-319-55173-9_2. [COBISS.SI-ID 42169389]

RIHA, Rado. Multiplicity and reflecting judgment. V: FINKELDE, Dominik (ur.). Badiou and the state, (Staatsverständnisse, Vol. 101). 1st ed. Baden-Baden: Nomos. 2017, str. 49-58. [COBISS.SI-ID 41820461]

ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Towards a materialism of the real : the one of the same. V: ŠUMIČ-RIHA, Jelica (ur.). Utopias and alternatives : thinking differently, thinking something different = Utopies et alternatives : penser autrement, penser autre chose. 1, Topologies of emancipation, Topologies de l'émancipation, (Filozofski vestnik, ISSN 0353-4510, 2017, 2). Ljubljana: Filozofski inštitut ZRC SAZU: = Institute of Philosophy at SRC SASA. 2017, letn. 38, št. 2, str. 71-92, 171-172. http://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/6684/6341. [COBISS.SI-ID 42598189]

ZUPANČIČ ŽERDIN, Alenka. "Apokalipsa je razočaranje". Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja, ISSN 0555-2419, 2017, letn. 55, št. 9/10, str. 89-108, 255-256, 259-260. [COBISS.SI-ID 66087266]


Raziskovalni projekt

Ključne besede
politična konstitucija
subjektivacija
postdemokracija
demokracija
ideja Evrope
neoliberalizem
Evropa kot politični subjekt
evropska kriza