Pogoji in problemi sodobne filozofije II

Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« nadaljuje nekatera temeljna raziskovalna izhodišča, vsebine in cilje programske raziskave, ki jo je Filozofski inštitut izvajal v letih 2004-2008, hkrati pa dodaja nekatere nove vsebine in vidike.

Osnovno izhodišče raziskave je preučevanje usode in mutacij tradicionalnih filozofskih kategorij v sodobni filozofski misli, po drugi strani pa vprašanje, katere so tiste ključne nove kategorije, ki jih v mišljenje vpelje sodobna filozofija. Okvir tega raziskovanja je določen s tremi temeljnimi vprašanji, ki tvorijo in narekujejo organizacijski princip celotne raziskave. To so vprašanje ontologije in kritike ontologije, vprašanje diskontinuitete (preloma, prekinitve, spremembe) in vprašanje časovnosti v njenih različnih razsežnosti. Ta temeljna vprašanja, ki so med seboj povezana, tvorijo problemska križišča in vezne točke med različnimi posameznimi raziskavami in zarisujejo perspektivo, s katere bodo obdelane v posamezne kategorije in problemski sklopi programa.

Cilj raziskovalnega dela je z različnih vidikov osvetliti nekatere temeljne izzive, s katerimi se sooča sodobna filozofija, tako znotraj sebe kot v razmerju do drugih sodobnih družboslovnih in humanističnih ved, v dialogu s katerimi se pogosto odvija. Tu bodo zlasti v ospredju konceptualne in metodološke povezave ter pogoji srečanja sodobne filozofije s psihoanalizo Freuda in Lacana, lingvistiko, epistemologijo in antropologijo. Posebna pozornost bo namenjena tudi vprašanju religije ter njenemu razmerju s filozofijo in politiko. Med splošna programska izhodišča sodi tudi hkratno raziskovanje posameznih tem skozi premislek statusa etike in etičnih diskurzov v filozofiji in sodobni znanosti; nadalje skozi premislek političnega, ki izhaja iz zloma klasičnih pojmov univerzalnosti in skupnosti; ter skozi premislek konceptualnih permutacij na področju sodobne teorije umetnosti, zlasti glede na eksplozijo ti. novih tehnologij in njihovega kolonializma.

Že nekaj časa se v sodobni filozofski misli uveljavlja prepričanje, da nekaterih njenih najpomembnejših tem in področij, kot sta na primer etika in politika emancipacije, ni mogoče dosledno misliti v vsej njihovi radikalnosti, ne da bi jih pri tem navezali na njihov možni ontološki okvir in le-tega elaborirali.

Zato je prvo in osrednje problemsko križišče raziskovalnega programa vprašanje ontologije in njene kritične refleksije. Poseben poudarek je namenjen ti. novim ontologijam, ki so v prvi vrsti (obnove) ontologije mnoštva: Badioujevi tranzicijski ontologiji, Deleuzovi ontologiji virtualnosti, Agambenovi ontologiji potencialnosti. Posebna pozornost bo namenjena tudi Lacanovi kritiki ontologije ter vprašanju, kaj ta kritika implicira za samo psihoanalizo: ali jo postavlja enostavno zunaj vsakega ontološkega izpraševanja ali pa nasprotno psihoanaliza lahko razvija in zagovarja določene ontološke teze? S tem je povezano tudi vprašanje možnosti materialistične ontologije danes, ob katerem bomo med drugim raziskovali ontološke implikacije psihoanalitičnega koncepta gona (smrti). Skozi prizmo ontološke problematike bomo nadalje raziskovali razmerja med aktualnim, virtualnim in realnim. Posebna pozornost bo posvečena opredelitvi tega, na kakšen način sta v okviru novih ontologij mišljeni sfera pojava in logika pojavitve. Pri tem bo raziskovalno delo iskalo tudi odgovor na vprašanje, na kakšen način sodobne ontološke zastavitve nadaljujejo Kantovo in pozneje Heglovo kritiko tradicionalnih filozofskih dvojic biti in pojava, realnosti in videza. Izhodišče tega segmenta raziskovalnega dela bo na eni strani problematika dozdevka v psihoanalizi J. Lacana, na drugi strani pa Badioujeva zastavitev onto-logike, v kateri sta med seboj neločljivo povezana matematična ontologija mnoštva, nauk o biti kot biti, in logika pojavitve, nauk o pojavitvi biti kot tu-biti.

Drugo temeljno problemsko križišče je vprašanje diskontinuitete (preloma, prekinitve, spremembe). Ena ključnih nalog filozofije v sodobnem globaliziranem svetu je, kako misliti možnost nastanka novega, ki bi pomenilo prelom s starim in radikalno spremembo obstoječe situacije. Na problemsko vozlišče diskontinuitete se neposredno navezujejo klasični filozofski problemi vzroka, kontingence, nujnosti; v sodobni filozofiji npr. Badioujev pojem dogodka, v malo drugačnem smislu Althusserjev pojem epistemološkega reza, v psihoanalitični teoriji pojem realnega in pojem subjekta, v klasični in sodobni etični filozofiji vprašanje dejanja v močnem pomenu besede, v zgodovini znanosti in epistemologiji pojem znanstvene revolucije. V okviru epistemološkega raziskovanja nas bodo vodila predvsem naslednja vprašanja: katere so temeljne značilnosti, ki ločujejo moderno znanost od predmoderne znanosti? Kakšno vlogo je imela v procesu zanstvene revolucije filozofija in koliko je znanost vplivala na filozofijo (koncept astronoma filozofa)? Ali lahko govorimo o kontinuiteti med srednjeveško znanostjo in zgodnjemoderno znanostjo? Kaj natančno je vloga moderne znanosti pri izoblikovanje koncepta subjekta?

Cilj raziskovalnega dela z vidika vprašanja diskontinuitete bo predvsem analizirati premik iz tradicionalne filozofske paradigme, ki misli spremembo v terminih bipolarnih opozicij: možno-nemožno, kontingentno-nujno, potencialno-aktualizirano, v sodobne obnove ontologije mnoštva, ki spremembo misli v terminih artikulacije kontingentnega in nemožnega. Raziskovali bomo tudi koncept ponavljanja, ki ga nekatere smeri sodobne filozofije in psihoanaliza paradoksno obravnavajo kot inherentno možnemu vzniku novega. S perspektive diskontinuitete nas bodo zanimale tudi radikalne oblike identitet na področju umetnosti in kulture, ki postavljajo na glavo ne le odnos med subjektom in objektom, temveč tudi oblike njune akcije in/ali pasivizacije. V tem okviru se bo raziskovalno delo ukvarjalo tudi s prelomom med pojmovanjem umetnosti kot resnice dobe, družbe in posameznika in med razumevanjem umetnosti kot ustvarjanjem pomena, pri čemer bo posebna pozornost posvečena intervenciji filozofije in teorije v polju modernistične umetnosti.

Tretje problemsko križišče je vprašanje časovnosti, različnih temporalnih logik, diahronije, sinhronije, logičnega časa, retroaktivnosti, specifičnosti ti. »mesijanskega časa«, kot nastopa pri Benjaminu in Agambenu, specifične časovnosti dogodka pri Badiouju, napetosti dveh časov (Kronosa in Aîona) pri Deleuzu ter aktualne problematike pospeševanja časa v povezavi z novimi tehnologijami. Posebna pozornost bo posvečena specifični temporalnosti spremembe: preteklosti, ki ne mine, sedanjosti, ki ni nikdar sedanja, in prihodnosti, ki »bo bila«. Z vidika vprašanja časovnosti bomo raziskovali tudi vprašanje subjektivnega časa, povezanega z analizo različnih problematik subjekta in subjektivacije v sodobni filozofiji in psihoanalizi. Hkrati se bomo spraševali o političnih dimenzijah različnih koncepcij časovnosti in odprli temo politične teologije in politične mitologije, ki se sicer navezuje tudi na druga vozlišča raziskave. Popularizacija politične teologije in fascinacija s politično mitologijo zahtevata tudi filozofski premislek. Intelektualni spoprijem s to problematiko terja ponovni premislek temeljnih koordinat in domnev moderne in današnje politične filozofije. Z vidika zgodovine politične misli se bo pri tem program osredinil na tri ključne točke: na Hobbesovo in Spinozovo politično filozofijo s poudarkom na njunem bibličnem kriticizmu in kritiki religije; na Schmittovo in Straussovo politično-teološko kritiko Hobbesa in Spinoze; in na sodobno recepcijo in vpliv Schmitta in Straussa ter Hobbesa in Spinoze.

Tri navedena temeljna problemska vozlišča so v raziskovalnem programu med seboj strukturno močno povezana. Tako je mišljenje spremembe oz. preloma povezano z vprašanjem ontologije, ki omogoča (ali pa ne) razviti koncept radikalne diskontinuitete. Vprašanje diskontinuitete pa je seveda vključuje tudi vprašanje specifične časovnosti. Te in druge strukturne povezave med temeljnimi problemskimi vozlišči raziskovalnega programa zagotavljajo, da bo široka paleta vsebinskih problemov, ki bodo predmet raziskovanja, zajeta v konsistentno in koherentno organizacijsko mrežo.

Program je zasnovan tako, da bo prinesel odgovore na vprašanja, ki so v dosedanji filozofski obravnavi problematike ontologije, diskontinuitete in časovnosti ostala nerazrešena.