Pogoji in problemi sodobne filozofije III

Osnovno izhodišče raziskave je preučevanje usode in mutacij tradicionalnih filozofskih kategorij v sodobni filozofski misli, po drugi strani pa vprašanje, katere so tiste ključne nove kategorije, ki jih v mišljenje vpelje sodobna filozofija. Raziskovanje bo tako strukturirano okoli treh temeljnih vprašanj, ki tvorijo in narekujejo organizacijski princip celotne raziskave. To so vprašanje ontologije in kritike ontologije, vprašanje diskontinuitete (preloma, prekinitve, spremembe) in vprašanje časovnosti v njenih različnih razsežnosti. Ta temeljna vprašanja, ki so med seboj povezana, tvorijo problemska križišča in vezne točke med različnimi posameznimi raziskavami in zarisujejo perspektivo, s katere bodo obdelane posamezne kategorije in problemski sklopi programa.

Ker se je v zadnjem času v mednarodni filozofski razpravi razvila obsežna in živahna razprava, povezana z vprašanjem filozofskih ontologij, bo nekoliko večji poudarek na raziskovanju tega sklopa. V tem okviru bomo na podlagi raziskav, opravljenih v preteklem programskem obdobju, raziskovali zlasti možnost povezave ontološke in logične zastavitve v eno samo, onto-logično zastavitev. Raziskovanje bo analiziralo tudi možnosti, ki jih nudi koncept onto-logike za prehode na druga področja mišljenja in delovanja, torej za transdisciplinarno obravnavo sodobnih problemov znanosti, politike in umetnosti. V okviru tematike diskontinuitete bomo po različnih poteh raziskovali klasične filozofske probleme vzroka, kontingence, nujnosti in dogodka. Nadaljevali bomo z raziskavami, ki so bile osredotočene na filozofsko analizo in refleksijo znanstvene revolucije kot radikalne transformacije filozofskega in znanstvenega konceptualnega aparata. Problematiko preloma pa bomo raziskovali tudi v kontekstu sodobne umetnosti in teorije umetnosti. Ugotavljali bomo, v kolikšni meri je sam pojem preloma konstitutiven samo-dojemanje (post)moderne umetnosti. V okviru raziskovanja problematike časovnosti, bomo izhajali zlasti iz temeljnih premestitev v pojmovanju časa v filozofiji, znanosti, psihoanalizi in politiki. Pokazali bomo, da je bil problematični ontološki status časa, ujetega med bitjo in nebitjo, za filozofijo vir nenehnih konceptualnih zagat, in tu formulirali možnost drugačne zastavitve. Tri navedena temeljna problemska vozlišča so v raziskovalnem programu med seboj strukturno močno povezana, njihove strukturne povezave pa zagotavljajo, da bo široka paleta vsebinskih problemov, ki bodo predmet raziskovanja, zajeta v okviru homogene, konsistentne in koherentne raziskovalne orientacije.