Opis

Ko gre za vprašanje objektivnosti, tako v filozofiji kot v širšem polju razmislekov, se v zadnjem času krepita in zaostrujeta dva nasprotujoča si trenda. Prvi, »nominalistični«, gre v smeri opuščanja samega pojma resnice in objektivne realnosti, posledično pa tudi pojma realnega kot načeloma absolutne objektivnosti. Drugi, »realistični«, vztraja pri kategoriji objekta »na sebi« kot neizvedljivi na posredovanost s subjektom. A nasprotujoča si trenda se v eni točki ujameta: oba stavita na absolutno ločitev dveh sfer. To se v širšem družbenem kontekstu med drugim odslikava kot, po eni strani, nereflektirano sklicevanje na »gola dejstva«, fakte, in po drugi strani kot opuščanje dejstev in slavljenje »post-faktičnosti«, pri čemer pa si oba tabora delita nekaj istih osnovnih predpostavk.

Osnovni cilj raziskave je aktivno in hkrati konceptualno podkrepljeno intervenirati v filozofsko in epistemološko razpravo o statusu objektivnosti, in se pri tem izogniti dvojni pasti ali dvema poenostavitvama: po eni strani relativizaciji resnice in objektivnosti, ki gre v smeri opustitve teh kategorij, po drugi strani pa enostavni opoziciji resnice (objektivnosti) in fikcije, ki vse prepogosto prevladuje na strani scientističnega diskurza.

Raziskovalni projekt bo obravnaval različne filozofske artikulacije problema objektivnosti, pri čemer se bo kritično ozrl tako na svojo lastno, filozofsko tradicijo kot na nekatere nereflektirane filozofske predpostavke znanosti in epistemologije. Projekt se bo oprl tudi na raziskovanje konceptualnih prebojev psihoanalize, relevantnih za obravnavano problematiko, ter na nekatere vidike umetnostne teorije in prakse, ki lahko v tem kontekstu prinesejo zanimive in pomembne uvide.

Raziskovalni projekt se problema objektivnosti in fikcije v sodobni filozofiji tako loteva skozi obravnavo štirih tematskih sklopov (filozofija, psihoanaliza, znanost, umetnost), ki pa jih vse orientira enotno filozofsko vprašanje oziroma vodilo: iskanje in preizpraševanje konceptov, teorij in praks, ki predstavljajo odmik od utečenega zoperstavljana nominalizma in realizma, objektivnega in subjektivnega, resnice in fikcije.

Faze projekta

Projekt je organizacijsko zastavljen kot mreža regionalnih analiz. To pomeni, da ne bo šlo toliko za celostne predstavitve in analize posameznih filozofij, temveč se bomo že od samega začetka osredotočili na izbrane točke (koncepte, probleme) v sodobni in klasični filozofiji. Namreč tiste točke, na podlagi katerih bo projekt tkal konceptualno mrežo, ki bi lahko omogočila misliti vprašanja objektivnosti, spoznanja, resnice in fikcije zunaj okvirov ta hip prevladujočih trendov, čeprav v konstruktivnem dialogu z nekaterimi med njimi.

Projekt bo potekal kot simultano, a komplementarno in prepleteno raziskovalno delo na posameznih tematskih delovnih sklopih, pri čemer bo delo na posameznih sklopih razdeljeno med raziskovalce glede na njihovo siceršnje področje dela in ekspertizo. V sklop Filozofija skozi filozofijo bo vključenih največ raziskovalcev: dr. Rado Riha, dr. Jelica Šumič Riha, dr. Aleš Bunta, dr. Peter Klepec, dr. Rok Benčin in dr. Alenka Zupančič. V sklopu Filozofija skozi psihoanalizo bodo sodelovali: dr. Alenka Zupančič, dr. Tadej Troha, dr. Boštjan Nedoh, dr. Jelica Šumič Riha; v sklopu Filozofija – znanost dr. Matjaž Vesel in dr. Tadej Troha; v sklopu Filozofija skozi umetnost pa dr. Aleš Bunta, dr. Marina Gržinić, Dr. Rok Benčin in dr. Alenka Zupančič. Vsi našteti raziskovalci pa s svojim dosedanjim delom in znanstvenimi objavami izpričujejo kompetentnost za uspešno raziskovanje v okviru tematike, ki jim jo nalagajo posamezni sklopi iz njihovi segmenti. Vodja projekta je mednarodno uveljavljena raziskovalka, kar zagotavlja širok akademski vpliv rezultatov projekta. Njene organizacijske sposobnosti dokazujejo projekti, ki jih je vodila v preteklosti.

Sledi podrobnejša časovna razporeditev dela znotraj posameznih sklopov.

Delovni sklop 1: Filozofija skozi filozofijo: Ta osrednji delovni sklop bo preučil z zastavitvijo projekta povezane vidike klasične in sodobne filozofije, kot so opisani zgoraj, prav tako pa bo s povezovanjem ugotovitev iz vseh štirih tematskih sklopov oblikoval konceptualno mrežo kot končni rezultat projekta. V prvem letu se bomo posvetili zlasti raziskovanju in osvetlitvi nekaterih manj znanih aspektov Kantove in Descartesove filozofije, kar nam bo omogočilo izoblikovati poseben vidik na njune teorije objekta in objektivnosti, s tem pa formulirati izhodiščne hipoteze projekta onstran preprostega razlikovanja med realizmom in nominalizmom. V drugem letu bomo raziskovali določeno napetost med realizmom in anti-realizmom v sodobni filozofiji, kakor jo je mogoče zaznati v Badioujevi fenomenologiji in Deleuzovi filozofiji. Kot pri klasični filozofiji bomo posebno pozornost namenili fikcijskim momentom v konstituciji objektivne realnosti. Obravnavali bomo tudi nepričakovano bližino med Badioujevo filozofijo in Kantovim filozofskim sistemom in razmerje novih realistov do Deleuza. V tako zastavljen konceptualni prostor bomo umestili različne naracije »konca sveta« in raziskali načine, na katere vstopajo v filozofske utemeljitve realizma in opozarjajo na njihovo problematičnost. V zadnjem letu bomo razvili konceptualni okvir, ki nam bo omogočil formulacijo nove materialistične ontologije onstran dvojne pasti naivnega realizma in dominantnega nominalizma. Na podlagi vseh štirih delovnih sklopov bomo ponovno ocenili izhodiščne hipoteze in formulirali sklepe in predloge konceptov, ki na nov in zanimiv način osvetljujejo vprašanje objektivnosti in fikcije.

Delovni sklop 2: Filozofija skozi psihoanalizo: V prvem letu bomo raziskali nekatere ključne parametre analitične situacije, zlasti način, kako se v njej postavljajo elementi subjektivnosti, fikcije in objektivnosti. S tem bomo postavili temelje raziskovanju Lacanovega pojma tesnobe kot afekta gotovosti in njegovih implikacij za vnovično zastavitev vprašanja objektivnosti s psihoanalitičnega vidika. Ta primarno subjektivni vidik bomo v drugem letu dopolnili z raziskovanjem specifičnega pojma dozdevka kot privilegiranega dostopa do realnega. V zadnjem letu bomo te raziskave poglobili in povezali, kar nam bo omogočilo izoblikovati specifično psihoanalitično koncepcijo razmerja med resnico, objektivnostjo in fikcijo, kakršnega bomo lahko vključili v končno konceptualno mrežo projekta v delovnem sklopu 1.

Delovni sklop 3: Filozofija skozi znanost: V prvem letu bomo analizirali Galileijevo in Descartesovo fiziko, v drugem pa sintezo in kulminacijo zgodnje moderne znanosti v delu Isaaca Newtona. Znotraj tega historičnega loka bomo topično analizirali relevantno problematiko: razmerje metafizike in fizike; vloga fikcij pri odkrivanju naravoslovne resnice; znanstvena metoda; matematizacija narave; gotovost spoznanja; pojma naravnega zakona in narave. Pričakujemo tudi, da bomo prevedli izbor nekaterih ključnih besedil omenjenih avtorjev. V tretjem letu bo ta delovni sklop formuliral implikacije znanstvene revolucije za sodobno vlogo znanosti, s posebnim ozirom na t. i. Earth system science v kontekstu okoljske krize. V zadnjem letu bomo hkrati predlagali predlagali zaključne hipoteze in navezave na druge segmente raziskovanja.

Delovni sklop 4: Filozofija skozi umetnost: V prvem letu se bomo posvetili podrobni analizi razmerja med objektivnostjo in fikcijo v klasični in sodobni estetiki s posebnih ozirom na t. i. »objektivni humor« v Heglovi Estetiki ter na nove pristope k estetiki pri Badiouju in Rancièru. V drugem letu bomo podrobneje obravnavali dela Erazma Rotterdamskega, Nietzscheja, Sartra in Calassa, ki se umeščajo na presečišče filozofije in umetnosti. Raziskovali bomo tudi, kako je razvoj tehnologij vplival na status temeljnih razmerij med realnostjo in fikcijo, vidnostjo in nevidnostjo ter resnično podobo in lažno informacijo. V tretjem letu bomo izoblikovali splošne sklepe glede filozofskih implikacij umetnosti v zvezi z zapletenim razmerjem med objektivnostjo in fikcijo. Te sklepe bomo nato navezali na konceptualno mrežo, ki jo bo projekt izoblikoval v delovnem sklopu 1.

Delovni sklop 5: Diseminacija: Posebno pozornost bomo namenil diseminaciji rezultatov raziskave, ki jo bo olajšalo dejstvo, da so člani raziskovalne skupine mednarodno prepoznavni raziskovalci z močno bibliografijo in znane intelektualne osebnosti v Sloveniji. Rezultate raziskav bomo objavili v mednarodnih znanstvenih revijah in domačem akademskem tisku. Prav tako jih bomo sproti predstavljali na posebej izpostavljenih mednarodnih konferencah v tujini in na znanstvenih sestankih doma. Projekt bomo predstavljali tudi splošni javnosti v obliki organizacije javnih diskusij, nastopov na televizijskih in radijskih oddajah in v intervjujih v časopisju. Rezultate bomo uporabljali tudi v našem dodiplomskem in podiplomskem pedagoškem delu na Podiplomski šoli ZRC SAZU in v kontekstu mednarodnih sodelovanj z univerzami v Evropi in po svetu. Ob zaključku projekta bomo organizirali večjo mednarodno konferenco. Na podlagi konference bomo izdali tudi zbornik, ki bo rezultate projekta predstavil na sistematičen način.

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Ključne besede

sodobna filozofija • psihoanaliza • objektivnost • resnica • fikcija • realnost • subjekt • nominalizem • realizem • ontologija