Skip to main content

Rekonfiguracija meja v filozofiji, politiki in psihoanalizi

Opis

Dvajseto stoletje se je končalo z napovedja uresničitve dveh velikih utopij: konca zgodovine in sveta brez meja. Enaindvajseto stoletje je naredilo konec tem utopijam. Namesto da bi ustvarila svet brez meja, je globalizacija spodbudila nastajanje številnih meja, ki so kolonizirale vse ravni našega življenja. Eden poglavitnih ciljev predlaganega projeka je natančno analizirati sam pojem »meje«, njene funkcije, zgodovinskega razvoja   v politiki, filozofiji, znanosti, zgodovini in psihoanalizi. Predlagani projekt bo obravnaval problem meja s treh različnih, venar med seboj povezanih perspektiv.

1) Iz politične perspektive gledano, je cilj predlaganega projekta poglobljena analiza sedanjih spremememb meja, ki smo jim danes priča, analiza njihove heterogenosti, vsepričujočnosti in večpomenskosti. Na tej podlagi bo projekt preiskal različne modalitete oblikovanja prostora na obrobju Evrope, kako je nastajal in se spreminjal skozi antitetični gibanji »prečkanja meje« in »krepitve meje«.  Namen te raziskave je omogočiti izris topografije meja, ki bo omogočila raziskavo novih pogledov na/pristopov do  transformacije politike, konstituiranja novih figure subjektivnosti kot posledice migrantskih bojev, kakor tudi kritična ocena ključnih konceptov politične filozofije, kot so: državljanstvo, suverena oblast, subjekt in svoboda.

2) Iz filozofske perspektive si je predlog projekta postavil cilj, da razišče različne oblika mapiranja in razmejevanja teritorija mišljenja. Izhodišče raziskave te tematike je opozicija med dvema poglavitnima pristopoma do vprašanja mej, razmejitev, pregrad v filozofiji: na eni strain pristop t. i. »nomadske misli«, ki zavrača meje, pregrade, razmejitve, identiteto, notranjost. Ker v  mejah prepoznava sedež oblasti, se raje obrača k gibanjem, tokovom in zunanjosti sil in razmerij med njimi. Temu nasproten je pristop, za katerega je gesta zarisovanja razmejitev konstitutivna tako za filozofijo kot za mišljenje.

3) Cilj predlaganega projekta, gledano iz topološke perspektive, je razgrniti in raziskati različne topološke modele, ki subvertirajo delitev zunaj/znotraj, zato, da bi obmejili točke, kjer jasne razmejitvene črte med zunanjostjo in notrajnjostjo ni mogoče potegniti. Take točke »ekstimnosti«, na katerih je zunanjost umeščena v samo notranjost, bomo raziskovali v kontekstu širšega premisleka razmerja med končnim in neskončnim, človeškim in nečloveškim, in sicer v politiki (kolikor se danes predstvalja kot dvojnost bio- in nekro politike), filozofiji, znanosti  in psihoanalizi (status gona kot stična točka med somatičnim in psihičnim).


Faze projekta

Raziskovalni projekt je razčlenjen v tri delovne sklopev (DS), pri čemer so v vsakem od njih opredeljene naloge. Upravljanje projekta in diseminacija sta vključena v DS4 oziroma DS5.

Predlagani raziskovalni project se bo izvajal kot istočasno potekajoče, vendar med seboj povezane raziskave znotraj posameznih tematskih sklopov, posebne naloge, opredeljene v delovnih sklopih, bodo razdeljene med člane skupine glede na njihov strokovno znanje in predhodno oziroma tekoče raziskovalno delo. Vsi raziskovalci, ki bodo sodelovali pri tem raziskovalnem projektu, imajo zahtevano strovkovno znanje in usposobljenost za raziskave na tej temi.

Delovni sklop 1: Topografija mej: med biopolitiko in nekropolitiko

Prvo leto bomo povzeli glavne pristope k pojmu meje tako iz tradicionalne kot sodobne filozofije, politologije in mejnih študij. Osredotočili se bomo zlasti na preoblikovanje funkcije meje: od črte, ki omejuje geografski teritorij pristojnosti suverene oblasti, do meje, obravnavane kot skupek različnih praks družbene delitve. Na podlagi te raziskave bomo opredelili »trenutek pandemije« v transformaciji meja znotraj Evrope kot tudi na njenem robu. Ta pristop nam bo omogočil, da pokažemo, da je prakticiranje meje privilegirano mesto za uresničevanje in spodbijanje vloge države pri upravljanju tako z zdravstveno kot migracijsko krizo. (Šumič Riha, Nedoh, Troha, Klepec)

V drugem letu bomo migracijsko in zdravstveno krizo postavili v globalni okvir. Izhajajoč iz pandemske konjunkture bomo raziskovali pomen »vrnitve države« v to konjunkturo kot faktorja regulacije mobilnosti prebivalstve v svetovnem merilu. Opirajoč se na Foucualtov pojem biopolitike, Agambenov pojem izrednega stanja, Espositov pojem imunopolitike in Mbembejev pojem nekropolitike, bomo analizirali mutacije mejnih prostorov v območja nekropolitike. (Gržinić, Šumič Riha, Nedoh, Troha).

V tretjem letu bomo zoperstavili dva danes prevladujoča pristopa do tematike mej: foucaultovski in deleuzovski. Na tej podlagi bomo identificirali poglavitne pomanjkljivosti obeh pristopov. Na tej podlagi bomo odprli nove poglede na vprašanje meja z uvedbo dveh radikalno različnih prostorskih konceptov: Foucualtove heterotopije in Rancièrove delitve čutnega. Analiza statusa in dometa obeh navedenih pojmov nam bo omogočila pokazati, kako je mogoče s prakso združevanja med seboj nezdružljivih prostorov prakticirati alternative obstoječi neoliberalni konjunkturi. (Šumič Riha, Benčin, Nedoj, Riha, Klepec).

Delovni sklop 2: Mapiranje miselnega prostora: rekonfiguriranje funkcije mej v filozofiji

V prvem letu bomo analizirali dve radikalno različni perspektivi glede vprašanja mej, omejitev, demarkacijskih črt v filozofiji. Za deleuzovsko »nomadsko misel« meje predstavljajo mesto in orodje moči in jih je treba kot take razgraditi. Za nasprotni pristop, ki ga je mogoče zaznati v novoveški in nemški klasični filozofiji (Descartes, Kant, Hegel) kot tudi v sodobni filozofiji (Badiou), so geste omejevanja, razmejevanja, demarkacije konstitutivne za samo filozofijo. Na podlagi teh analiz bomo izrisali dve, popolnoma nasprotujoči si figuri filozofije. (Riha, Bunta, Vesel, Klepec, Zupančič)

V drugem letu in opirajoč se na analizo dveh izključujočih se pogledov na pojme mej, razmejitev v filozofiji, bomo raziskali nekatere ključne momente v filozofiji, kot so prelomi, prekinitve, ki filozofiji omogočajo, da se loči od njenega »pred« (še ne-filozofija) kot tudi od njene konstitutivne zunanjosti (znanost, estetika, ontologija, politika itn.), od katere pa je vseeno odvisna. Preučili bomo podobne geste razmejitve v znanosti (kopernikanska revolucija) in v psihoanalizi (ločitev psihoanalize od hipnoze). Ta konfrontacija različnih modalitet preloma med »prej« in »potem« nam bo omogočila bolje dojeti specifičnost gest razmejevanja v filozofiji (Šumič Riha, Benčin, Zupančič, Riha, Vesel)

V tretjem letu bomo obravnavali obsežen problem razmejitve med filozofijo in antifilozofijo. Obravnavali bomo 4 ključne antifilozofske figure: Marxa, Nietzscheja, Wittgensteina in Lacana. Analizirali bomo glavne očitke, ki jih naslavljajo na filozofijo in odgovor filozofije nanje: Marx: filozofija je reducirana na interpretacijo, potrebna je praksa, ki spreminja svet; Nietzsche: filozofiji manjka teorija dejanja, ki prelomi zgovodino; Wittgenstein: filozofija ni zmožna misliti opozicije med izrekanjem in kazanjem; filozofiji manjka nova »transcendentalna estetika«, ki bi ji omogočila misliti razsrediščenje mišljenja (Lacan). Na podlagi analize antifilozofije bomo pokazali, katere nauke je filozofija potegnila iz srečanj z antifilozofijo. Ti nauki bodo organizirani okoli izsiljene izbire: samoodprava filozofije ali reinvencija filozofije. V tem kontekstu se bomo lotili tudi vprašanja artikulacije razmerja med končnim in neskončnim. Poglobljena primerjalna analiza konceptualizacije končnega in neskončnega v filozofiji, psihoanalizi in znanosti nam bo omogočila identifikacijo točk konvergence in razhajanja med znanstvenim, psihoanalitičnim in filozofskim razumevanjem neskončnosti. (Šumič Riha, Zupančič, Riha, Bunta, Benčin).

Delovni sklop 3: Topologija mej: subvertiranje ločnice znotraj / zunaj

Na podlagi naše raziskave v DS 1, ki se osredotoča na mutacijo politike v dobi globalizacije, bomo v prvem letu ponovno preučili psihoanalitični pojem telesa, ki ga opredeljuje niz delitev: organizem/telo, biološko/libidinalno, eno/mnoštvo. To bo izhodišče za analizo statusa telesa v filozofiji, ki jo opredeljuje predvsem opozicija živalsko/človeško. Na tej podlagi bomo iz nove perspektive osvetlili razmerje med življenjem in smrtjo, kot ga je mogoče potegniti iz bio-nekropolitike. (Šumič Riha, Zupančič, Nedoh, Klepec)

V drugem letu bo raziskava posvečena analizi ključnega psihoanalitičnega pojma: gona, opredeljenega kot notranja meja. Ta analiza nam bo omogočila raziskati in kritično osvetliti prenos pojmov gona in užitka na druga področja, zlasti v politiko in sodobno filozofijo. (Šumič Riha, Zupančič, Riha, Klepec, Nedoh)

V tretjem letu se bomo oprli na dognanja analiz telesa v psihoanalizi, filozofiji in politiki, pri čemer bomo ločevanje med živalskim in človeškim obravnavali v kontekstu opozicije končno/neskončno. Na tej točki se bomo osredinili na neogiben dialog med sodobno filozofijo (Badiou, Deleuze, Derrida, Agmben) s psihoanalizo (Freud, Lacan). Tu bomo izpostavili kot ključen dosežek psihoanalize nemožnost potegniti jasno ločnico med znotraj in zunaj. Te točke »ekstimnosti« (Lacan) bodo omogočile širšo refleksijo med končnostjo in neskončnostjo, človeškim in nečloveškim, življenjem in smrtjo. (Šumič Riha, Zupančič, Riha, Klepec, Nedoh, Benčin).

Ko bodo zaključene raziskave v vseh treh delovnih sklopih, bo raziskovalna skupina sodelovala pri izdelavi ključnih sklepov opravljene raziskave. Tretje leto je obenem tudi priložnost za raziskovalno skupino, da pripravi načrt za objave, ki se pirajo na dognanja projekta.

Delovni sklop 4: Upravljanje projekta

Vodenje projektov (1-36 mesec) vključuje usklajevanje raziskovalnega dela in redno izmenjavo ugotovitev med člani raziskovalne skupine. Vsi člani raziskovalne skupine sodelujejo v dejavnostih te delovne skupine. Organizirati je treba redna srečanja, na katerih bodo člani skupine razpravljali o napredku in ugotovitvah vsake naloge. Ti sestanki bodo tudi olajšali vodenje projektov in članom raziskovalne skupine omogočili razpravo o objavljanju in drugih možnostih za razširjanje.

Delovni sklop 5: Rezultati in diseminacija

Diseminacija rezultatov projekta bo potekalo ves čas trajanja projekta. To bo povečalo vpliv rezultatov raziskav. Prepoznavnost članov skupine v strokovni in širši javnost v Sloveniji in tujini bo omogočila obsežnejše razširjanje rezultatov v medijih, kar bo prispevalo tudi k večejumu družbenemu vplivu.

Znanstvene objave: raziskovalna skupina načrtuje objavo znanstvenih člankov v uglednih domačih in mednarodnih revijah: med domačimi izpostavljamo zlasti Filozofski vestnik in Probleme, med mednarodnimi pa ugledne revije, v katerih so člani skupine že doslej objavljali: Angelaki, Continantal Philosophy Review, S- Journal of the circle for Lacanian Ideology Critique, Continental thought and Theory, Analysis, Parallax, Crisis and Critique, Journal for Curltural Research, Internationally. Poleg znanstvenih člankov, ima raziskovalna skupina v načrtu tudi objavo znanstvene monografije, ki jo bomo predložili v objavo uglednim mednarodnim založbam, specializiranim za objavo monografij s področja filozofije, teoretske prsihoanalize in širše humanistike ter družboslovja. Med temi založbami, ki so že objavile monografije nekaterih članov skupine, izpostavljamo: Edinburgh University Press, Routledge, Rowman & Littlefield International, Diaphanes, Suhrkamp, Turia+Kant, Harmatan, Kime, Bloomsbury). Raziskovalna skupina načrtuje tudi zbornik, ki naj bi izšel pri mednarodni založbi, oziroma posebno številko s prispevki na na temo predloženega projekta, v zbornik oziroma posebno številko bi bili vključeni prispevki članov raziskovalne skupine in vabljenih zunanjih znanstvenikov. Od vsakega že uveljavljenega člana skupine se pričakuje, da bo med projektom ali kmalu po njem napisal (ali bil soavtor) vsaj dveh člankov, povezanih s temo projekta.

Kar zadeva organizacijo drugih odmevnih mednarodnih znanstvenih dogodkov, raziskovalna skupina načrtuje kot pomembno dopolnilo projekta več delavnic (vsaj eno na leto) in mednarodno konferenco ob koncu projekta, kjer bi bile predstavljene glavne teme in tudi dognanja, ki so rezultat projekta. Raziskovalna skupina bo povabila mednarodno uveljavljene znanstvenike, ki delajo na podobnih raziskovalnih projektih, da bi s člani raziskovalne skupine razpravljali tako o tekočih raziskavah, kot tudi o končnih rezultatih.

Ugotovitve bodo razširjene na mednarodnih konferencah, ki niso neposredno povezane z raziskovalnim projektom, vendar so namenjene diskusiji o tematsko sorodnih vprašanjih. Pomembno orodje za diseminacijo dognanj projekta je tudi predavateljska dejavnost članov raziskovalne skupine. Slednji sodelujejo kot predavatelji na Podiplomski šoli ZRC SAZU, The European Graduate School (Zupančič), Akademiji za likovno umetnost na Dunaju (Gržinić) ali pa so vabljeni predavatelji na drugih univerzah doma in v tujini.

Za namene projekta bo izdelana tudi spletna stran, ki bo objavljala novice, povezane s projektom, ter oglašala dogodke in publikacije, ki so povezane z dejavnostmi v okviru projekta. Pri promociji dejavnosti, dogodkov in projektnih rezultatov bo sodelovala tudi promotorka znanstvenih vsebin ZRC SAZU, prav tako pa bo v ta namen uporabljena navzočnost ZRC SAZU na družbenih omrežjih ter poljudnoznanstvena spletna revija ZRCalnik.


Rezultati

Predvidoma do konca leta 2025 bo kot končni rezultat projekta izšel zbornik prispevkov zaključne konference projekta Reconfiguration of Borders in Philosophy, Politics, Psychoanalysis and Arts, ZRC SAZU, Ljubljana, 23.–24. 9. 2024. Posnetek konference je dosegljiv tu.

 

1: Topografija meja med biopolitiko in nekropolitiko

Cilji: analiza transformacij funkcije meje in njenih različnih pojmovanj v politični filozofiji, političnih vedah in študijah o mejah; raziskava vloge meja v sodobnem kapitalizmu in oblikah oblasti

 

- V kontekstu preiskovanja topografije meja smo preučevali koncept sveta v politični filozofiji v času globalizacije med kozmopolitizmom in rekonfiguracijo življenjskih prostorov v globalnem kapitalizmu. [1, 2, 3, 12]

- Ukvarjali smo se s procesi (de)subjektivacije v dobi globalnega kapitalizma med življenjem, biopolitiko in nekropolitiko, ki jih povezuje presežek moči nad (rasno in spolno opredeljenima) življenjem in smrtjo. [4, 5, 6]

- Razvili smo pojem meta-biopolitike kot meta-odločitve o razmejitvi med vključitvijo in izključitvijo iz polja pravic (do življenja in smrti). [7]

- Analizirali smo pojem transgresije v razmerju do logike nadjaza in Agambenovega izjemnega stanja ter ga nadalje aplicirali na sodobne kulturne pojave in politična gibanja. [8]

- Analizirali smo globalne razmejitve med Vzhodom in Zahodom ter Severom in Jugom glede na razmerja med delom in kapitalom v post-socializmu in post-kolonializmu. [9]

- Raziskovali smo radikalne estetske prakse kot proti-hegemonične prostore alternativnih epistemičnih in prostorskih formacij. [10]

- Razvijali smo koncept nekroprostorskosti in nekročasovnosti skozi analizo begunskih taborišč kot con izključitve in rasne ekstrakcije kapitala. [11]

- Raziskovali smo dialektiko razmerja med pogledom in oblastjo in dezorientacijo sodobnega subjekta v času odsotnosti meja kot posledico preobrazbe sveta v sliko brez okvirja, iz katere je mesto subjekta izključeno, obenem pa nastane nova figura subjekta brez sveta. [13]

- Izhajajoč iz prevlade podobe nad izrekanjem smo analizirali deregulacijo govorečih teles in nemoč politike in psihoanalize pred to deregulacijo. [14]

- Preučevali smo produktivnost Deleuzovega koncepta nomadske misli, Foucaultovega pojma heterotopije in Rancierove delitve čutnega za analizo oblik odpora in možnosti emancipatorne politike v današnji konfiguraciji sveta brez meja. [15]

 

1. BENČIN, Rok. Worlds as transcendental and political fictions. V: BENČIN, Rok (ur.). The concept of world in contemporary philosophy, (Filozofski vestnik, 2021, 2). Ljubljana: Založba ZRC. 2021, letn. 42, št. 2, str. 221-243.

2. KLEPEC, Peter. World? Which world?: on some pitfalls of a concept. V: BENČIN, Rok (ur.). The concept of world in contemporary philosophy, op. cit., str. 45-69.

3. GRŽINIĆ, Marina. World(s). V: BENČIN, Rok (ur.). The concept of world in contemporary philosophy, op. cit., str. 193-220.

4. GRŽINIĆ, Marina. Technology, whiteness, and private property. V: GRŽINIĆ, Marina (ur.), PRISTOVŠEK, Jovita (ur.). Re-activating critical thinking in the midst of necropolitical realities: for radical change. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, 2022. Str. 432-449.

5. GRŽINIĆ, Marina. Capitalism and death. Filozofski vestnik. 2022, letn. 43, št. 3, str. 109-133.

6. GRŽINIĆ, Marina. Contemporary colonial counting of racialized and genderized bodies. V: TATE, Shirley Anne (ur.), GUTIÉRREZ-RODRÍGUEZ, Encarnación (ur.). The Palgrave handbook of critical race and gender. Cham: Palgrave Macmillan, 2022. Str.: 613-631.

7. NEDOH, Boštjan. Nihilopolitics as meta-biopolitics?: on Arthur Bradley's Unbearable Life: a genealogy of political erasure. Political theology, 2021, vol. 22, no. 6, str. 527-539.

8. NEDOH, Boštjan. Between dirty and necessary: the politics of the superego and the jouissance of transgression in Chicago PD television series. Journal for cultural research. 2024, vol. 28, issue 3.

9. GRŽINIĆ, Marina. Without rethinking colonialism and racialization, a sustainable future is not possible. Lateral. Fall 2024, issue 13.2.

10. GRŽINIĆ, Marina. Wyznaczanie pola radykalnej estetyki w czasach kapitalizmu rasowega. V: Dissident histories: insurgent futurities. Gdansk City Gallery, 2024. Str. 158-173.

11. GRŽINIĆ, Marina. Reconfiguration of borders: necrospaces, necrotemporalities: prispevek na konferenci Reconfiguration of Borders in Philosophy, Politics, Psychoanalysis and Arts, Ljubljana, 24. 9. 2024.

12. BENČIN, Rok. World at the border: the cosmopolitan ideal between loss and multiplication. Filozofski vestnik. 2022, letn. 43, št. 3, str. 93-107.

13. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Disorientation in a time of the absence of limits. Filozofski vestnik. 2022, letn. 43, št. 3, str. 135-153.

14. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Psychoanalysis in the times of the "ineluctable modality of the visible": predavanje na konferenci To be continued? Philosophy and psychoanalysis today, Ljubljana, 16. 11. 2023.

15. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Choosing the impossible or the resistance of the useless: predavanje na simpoziju Critique of resistance, Rijeka, 30. 11. 2023.

 

DS 2: Mapiranje miselnega prostora: rekonfiguracija funkcije meje in omejitve v filozofiji

Cilj: Raziskati konstitutivno vlogo meja in razmejitev omejitve v filozofiji, znanosti in psihoanalizi ter ključno vlogo razmejitve med filozofijo in antifilozofijo

 

- Raziskovali smo razmejitev med filozofijo in sofistiko. [1]

- Analizirali smo transformacije razmejitve med formo in snovjo v estetski teoriji od Hegla do Adorna kot ključne estetske razmejitve na prelomu med klasično in moderno umetnostjo. [2]

- Analizirali smo pojem prisile ponavljanja in vlogo, ki jo igra v Freudovi razmejitvi psihoanalize kot tehnike interpretacije od hipnoze. [3]

- V okviru raziskave mej in omejitve v filozofiji smo raziskovali problematiko »svetovnega nazora« v filozofiji in Freudovi psihoanalizi. [4]

- Analizirali smo, razmejitve in mapiranja, ki ga moderni in sodobni filozofiji omogoča koncept sveta. Posebej smo se osredotočili na vprašanje mnoštva svetov. [5]

- Raziskali smo probleme razmejitve med avtonomijo umetniškega dela in blagovnim fetišizmom kot enega ključnih problemov filozofije umetnosti 20. stoletja. [6]

- Konstitutivno vlogo matematike v Badioujevi obnovi filozofije in Lacanovi vrnitvi k Freudovi psihoanalizi smo raziskovali kot enega od ključnih pokazateljev razmejitve med filozofskim in antifilozofskim pristopom do resnice, realnega in univerzalnosti. [7, 8]

- S pomočjo Cantorjevega pojma transfinitizacije smo analizirali status mej in pregrad kot pogoja možnosti transfinitizacije spoznanja v sistemu Kantovih treh kritik. [9, 10]

 

1. KLEPEC, Peter. Tips and tricks: remarks on the debate between Badiou and Cassin on ʼSophisticsʼ. V: JOHNSTON, Adrian (ur.), NEDOH, Boštjan (ur.), ZUPANČIČ ŽERDIN, Alenka (ur.). Objective fictions: philosophy, psychoanalysis, Marxism. Edinburgh: Edinburgh University Press. 2022, str. 124-143.

2. BENČIN, Rok. Verso un materialismo stilistico. V: MONTEBUGNOLI, Anna. Sulla soglia delle forme: genealogia, estetica, politica della materia. Milano: Meltemi, [2022]. Str. 91-106.

3. NEDOH, Boštjan. Materialistična teorija sreče. Filozofski vestnik. 2022, letn. 43, št. 1, str. 129-147.

4. KLEPEC, Peter. Freudovo predavanje o Weltanschauung. Problemi, 2022, letn. 60, št. 7/8, str. 197-225.

5. BENČIN, Rok. Rethinking the concept of world: towards transcendental multiplicity. Edinburgh: Edinburgh University Press, 2024. 229 str.

6. BENČIN, Rok. Art between fetishism and melancholy in Adorno’s Aesthetic theory. Estudios de Filosofía. 2023, no. 68, str. 31-43.

7. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. A passion for the matheme? : prispevek na delavnici Art - philosophy - concept, Dunaj, 8. 6. 2024.

8. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Mathematics: a dividing line between philosophy and psychoanalysis: prispevek na konferenci Reconfiguration of Borders in Philosophy, Politics, Psychoanalysis and Arts, Ljubljana, 23. 9. 2024.

9. RIHA, Rado. Transfinitisierung der Erkenntnis: Beispiel Kant. Filozofski vestnik. 2022, letn. 43, št. 3, str. 79-92.

10. RIHA, Rado. Handeln, auch wenn ich nichts anderes will: prispevek na delavnici Art - philosophy - concept, Dunaj, 8. 6. 2024.

 

DS 3: Topologija mej: spodkopavanje ločnice zunaj/znotraj

Cilj: Raziskati status telesa v filozofiji in psihoanalizi skozi delitve: organizem/telo, biološko/libidinalno telo, enota/mnoštvo, živalsko/človeško, človeško/nečloveško, fizična/simbolna smrt, notranjost/zunanjost

 

- Preko Lacanovega pojma “druge smrti” smo z vidika psihoanalize analizirali odnos življenja in smrti ter njunega paradoksalnega sovpadanja v pojmu gona. [1]

- V kontekstu preiskovanja topologije mej skozi subverzijo ločnice zunaj/znotraj smo preučevali politične konsekvence Sadovega eksperimenta institucionalizacije pravice do užitka na ravni družbe. [2]

- V kontekstu raziskave fenomena horror vacui, ki združuje pojem praznine kot notranjo mejo kreacije in afekt tesnobe, smo raziskali inherentno zvezo med zakonom kot prepovedjo in njegovo transgresijo. [3]

- Raziskovali smo razmejitev med empirično metodo in metapsihologijo pri Freudu ter ključno vlogo pojma narcizma, razumljenega kot Grenzbegriff psihoanalize. [4]

- V okviru raziskave premeščanja mej smo preiskovali problematiko izolacije v navezavi na permanentno krizo in posledice, ki jih ima to za pojmovanje meja. [5]

- Analizirali smo prostetično telo kot prizorišče biopolitične in nekropolitične prisvojitve oziroma nesoglasja. [6, 7]

- Preučevali smo notranjo ločnico med posameznikom in družbeno totaliteto v Adornovi »monadološki« teoriji individualne izkušnje. [8]

- Preučili smo filozofske razmejitve med človeškim in živalskim z vidika pojmov človeških in živalskih konstitucij svetov in teritorijev. [9, 10]

- Subverzijo razmejitve zunaj/znotraj smo obravnavali iz perspektive užitka kot posledice travmatičnega srečanja telesa z označevalcem. [11]

- Specifični problem subverzije pregrade med izrekljivim in neizrekljivim smo preučevali v kontekstu mističnega pisanja o drugem, neizrekljivem in nespoznavnem užitku. [12, 13]

 

1. ZUPANČIČ ŽERDIN, Alenka. The second death. Angelaki, 2022, vol. 27, no. 1, str. 26-34.

2. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Sade or the institution of the right to enjoyment: predavanje na mednarodni delavnici Rethinking institutions, Ljubljana, 25.-26. 8. 2022.

3. NEDOH, Boštjan. Horror vacui : praznina in tesnoba, Pascal in Lacan. Problemi, 2022, letn. 60, št. 3/4, str. 179-202.

4. TROHA, Tadej. "Moja zadnja formulacija" : o Freudovi metodi. Problemi. 2024, letn. 62, št. 5/6, str. 27-47.

5. KLEPEC, Peter. Kriza, katakriza, krizolacija. V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), PODJED, Dan. Krizolacija: znanstveno branje o izoliranih ljudeh. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Cankarjeva založba, 2024, str. 173-206.

6. GRŽINIĆ, Marina. Ciało w polu napięć mięzdy biopolityką a nekropolityką : analiza przyszłości ciała protetycznego w dwudziestym pierwszym wieku. V: Dissident histories, op. cit., str. 200-222.

7. GRŽINIĆ, Marina. The future as our will to power : creating potentialities for self-sovereignity?: predavanje na srečanju Muslim futures, Dunaj, 8. 6. 2024.

8. BENČIN, Rok. Adornos Monadologie. V: BUHLMANN, Pierre (ur.), KLASS, Tobias Nikolaus (ur.), NOLZ, Philipp (ur.). Unversöhnlichkeiten : Einübungen in Adornos Minima Moralia. Wien: Verlag Turia + Kant, 2023. Str. 168-187.

9. BENČIN, Rok. Animal worlds and the territory of art: prispevek na delavnici Art - Philosophy – Concept, Dunaj, 9. 6. 2024.

10. BENČIN, Rok. Animalising the concept of world: Uexküll between Heidegger and Deleuze: predavanje na delavnici Concept and Critique, Ljubljana, 4. 5. 2023.

11. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Contingence et pulsion de mort. V: DAVID-MÉNARD, Monique (ur.), SANTOS, Beatriz (ur.). Pulsion de mort : destruction et créations. Paris: Hermann, 2023, str. 197-218.

12. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Lacan on the mystical jouissance of being: predavanje na konferenci Encore, 50 years later, Gent, 19. 4. 2023. Objavljeno v Philosophische Perspektiven, vol 41, no. 2, 2023.

13. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Writing with one’s body: prispevek na delavnici Concept and Critique, Ljubljana, 5. 5. 2023.


Raziskovalni projekt

Ključne besede
sodobna filozofija
psihoanaliza
Kriza
neoliberalizem
meje
subjekt

Raziskovalna področja
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija H120