Skip to main content

Rekonfiguracija meja v filozofiji, politiki in psihoanalizi

Opis

Dvajseto stoletje se je končalo z napovedja uresničitve dveh velikih utopij: konca zgodovine in sveta brez meja. Enaindvajseto stoletje je naredilo konec tem utopijam. Namesto da bi ustvarila svet brez meja, je globalizacija spodbudila nastajanje številnih meja, ki so kolonizirale vse ravni našega življenja. Eden poglavitnih ciljev predlaganega projeka je natančno analizirati sam pojem »meje«, njene funkcije, zgodovinskega razvoja   v politiki, filozofiji, znanosti, zgodovini in psihoanalizi. Predlagani projekt bo obravnaval problem meja s treh različnih, venar med seboj povezanih perspektiv.

1) Iz politične perspektive gledano, je cilj predlaganega projekta poglobljena analiza sedanjih spremememb meja, ki smo jim danes priča, analiza njihove heterogenosti, vsepričujočnosti in večpomenskosti. Na tej podlagi bo projekt preiskal različne modalitete oblikovanja prostora na obrobju Evrope, kako je nastajal in se spreminjal skozi antitetični gibanji »prečkanja meje« in »krepitve meje«.  Namen te raziskave je omogočiti izris topografije meja, ki bo omogočila raziskavo novih pogledov na/pristopov do  transformacije politike, konstituiranja novih figure subjektivnosti kot posledice migrantskih bojev, kakor tudi kritična ocena ključnih konceptov politične filozofije, kot so: državljanstvo, suverena oblast, subjekt in svoboda.

2) Iz filozofske perspektive si je predlog projekta postavil cilj, da razišče različne oblika mapiranja in razmejevanja teritorija mišljenja. Izhodišče raziskave te tematike je opozicija med dvema poglavitnima pristopoma do vprašanja mej, razmejitev, pregrad v filozofiji: na eni strain pristop t. i. »nomadske misli«, ki zavrača meje, pregrade, razmejitve, identiteto, notranjost. Ker v  mejah prepoznava sedež oblasti, se raje obrača k gibanjem, tokovom in zunanjosti sil in razmerij med njimi. Temu nasproten je pristop, za katerega je gesta zarisovanja razmejitev konstitutivna tako za filozofijo kot za mišljenje.

3) Cilj predlaganega projekta, gledano iz topološke perspektive, je razgrniti in raziskati različne topološke modele, ki subvertirajo delitev zunaj/znotraj, zato, da bi obmejili točke, kjer jasne razmejitvene črte med zunanjostjo in notrajnjostjo ni mogoče potegniti. Take točke »ekstimnosti«, na katerih je zunanjost umeščena v samo notranjost, bomo raziskovali v kontekstu širšega premisleka razmerja med končnim in neskončnim, človeškim in nečloveškim, in sicer v politiki (kolikor se danes predstvalja kot dvojnost bio- in nekro politike), filozofiji, znanosti  in psihoanalizi (status gona kot stična točka med somatičnim in psihičnim).


Faze projekta

Raziskovalni projekt je razčlenjen v tri delovne sklopev (DS), pri čemer so v vsakem od njih opredeljene naloge. Upravljanje projekta in diseminacija sta vključena v DS4 oziroma DS5.

Predlagani raziskovalni project se bo izvajal kot istočasno potekajoče, vendar med seboj povezane raziskave znotraj posameznih tematskih sklopov, posebne naloge, opredeljene v delovnih sklopih, bodo razdeljene med člane skupine glede na njihov strokovno znanje in predhodno oziroma tekoče raziskovalno delo. Vsi raziskovalci, ki bodo sodelovali pri tem raziskovalnem projektu, imajo zahtevano strovkovno znanje in usposobljenost za raziskave na tej temi.

Delovni sklop 1: Topografija mej: med biopolitiko in nekropolitiko

Prvo leto bomo povzeli glavne pristope k pojmu meje tako iz tradicionalne kot sodobne filozofije, politologije in mejnih študij. Osredotočili se bomo zlasti na preoblikovanje funkcije meje: od črte, ki omejuje geografski teritorij pristojnosti suverene oblasti, do meje, obravnavane kot skupek različnih praks družbene delitve. Na podlagi te raziskave bomo opredelili »trenutek pandemije« v transformaciji meja znotraj Evrope kot tudi na njenem robu. Ta pristop nam bo omogočil, da pokažemo, da je prakticiranje meje privilegirano mesto za uresničevanje in spodbijanje vloge države pri upravljanju tako z zdravstveno kot migracijsko krizo. (Šumič Riha, Nedoh, Troha, Klepec)

V drugem letu bomo migracijsko in zdravstveno krizo postavili v globalni okvir. Izhajajoč iz pandemske konjunkture bomo raziskovali pomen »vrnitve države« v to konjunkturo kot faktorja regulacije mobilnosti prebivalstve v svetovnem merilu. Opirajoč se na Foucualtov pojem biopolitike, Agambenov pojem izrednega stanja, Espositov pojem imunopolitike in Mbembejev pojem nekropolitike, bomo analizirali mutacije mejnih prostorov v območja nekropolitike. (Gržinić, Šumič Riha, Nedoh, Troha).

V tretjem letu bomo zoperstavili dva danes prevladujoča pristopa do tematike mej: foucaultovski in deleuzovski. Na tej podlagi bomo identificirali poglavitne pomanjkljivosti obeh pristopov. Na tej podlagi bomo odprli nove poglede na vprašanje meja z uvedbo dveh radikalno različnih prostorskih konceptov: Foucualtove heterotopije in Rancièrove delitve čutnega. Analiza statusa in dometa obeh navedenih pojmov nam bo omogočila pokazati, kako je mogoče s prakso združevanja med seboj nezdružljivih prostorov prakticirati alternative obstoječi neoliberalni konjunkturi. (Šumič Riha, Benčin, Nedoj, Riha, Klepec).

Delovni sklop 2: Mapiranje miselnega prostora: rekonfiguriranje funkcije mej v filozofiji

V prvem letu bomo analizirali dve radikalno različni perspektivi glede vprašanja mej, omejitev, demarkacijskih črt v filozofiji. Za deleuzovsko »nomadsko misel« meje predstavljajo mesto in orodje moči in jih je treba kot take razgraditi. Za nasprotni pristop, ki ga je mogoče zaznati v novoveški in nemški klasični filozofiji (Descartes, Kant, Hegel) kot tudi v sodobni filozofiji (Badiou), so geste omejevanja, razmejevanja, demarkacije konstitutivne za samo filozofijo. Na podlagi teh analiz bomo izrisali dve, popolnoma nasprotujoči si figuri filozofije. (Riha, Bunta, Vesel, Klepec, Zupančič)

V drugem letu in opirajoč se na analizo dveh izključujočih se pogledov na pojme mej, razmejitev v filozofiji, bomo raziskali nekatere ključne momente v filozofiji, kot so prelomi, prekinitve, ki filozofiji omogočajo, da se loči od njenega »pred« (še ne-filozofija) kot tudi od njene konstitutivne zunanjosti (znanost, estetika, ontologija, politika itn.), od katere pa je vseeno odvisna. Preučili bomo podobne geste razmejitve v znanosti (kopernikanska revolucija) in v psihoanalizi (ločitev psihoanalize od hipnoze). Ta konfrontacija različnih modalitet preloma med »prej« in »potem« nam bo omogočila bolje dojeti specifičnost gest razmejevanja v filozofiji (Šumič Riha, Benčin, Zupančič, Riha, Vesel)

V tretjem letu bomo obravnavali obsežen problem razmejitve med filozofijo in antifilozofijo. Obravnavali bomo 4 ključne antifilozofske figure: Marxa, Nietzscheja, Wittgensteina in Lacana. Analizirali bomo glavne očitke, ki jih naslavljajo na filozofijo in odgovor filozofije nanje: Marx: filozofija je reducirana na interpretacijo, potrebna je praksa, ki spreminja svet; Nietzsche: filozofiji manjka teorija dejanja, ki prelomi zgovodino; Wittgenstein: filozofija ni zmožna misliti opozicije med izrekanjem in kazanjem; filozofiji manjka nova »transcendentalna estetika«, ki bi ji omogočila misliti razsrediščenje mišljenja (Lacan). Na podlagi analize antifilozofije bomo pokazali, katere nauke je filozofija potegnila iz srečanj z antifilozofijo. Ti nauki bodo organizirani okoli izsiljene izbire: samoodprava filozofije ali reinvencija filozofije. V tem kontekstu se bomo lotili tudi vprašanja artikulacije razmerja med končnim in neskončnim. Poglobljena primerjalna analiza konceptualizacije končnega in neskončnega v filozofiji, psihoanalizi in znanosti nam bo omogočila identifikacijo točk konvergence in razhajanja med znanstvenim, psihoanalitičnim in filozofskim razumevanjem neskončnosti. (Šumič Riha, Zupančič, Riha, Bunta, Benčin).

Delovni sklop 3: Topologija mej: subvertiranje ločnice znotraj / zunaj

Na podlagi naše raziskave v DS 1, ki se osredotoča na mutacijo politike v dobi globalizacije, bomo v prvem letu ponovno preučili psihoanalitični pojem telesa, ki ga opredeljuje niz delitev: organizem/telo, biološko/libidinalno, eno/mnoštvo. To bo izhodišče za analizo statusa telesa v filozofiji, ki jo opredeljuje predvsem opozicija živalsko/človeško. Na tej podlagi bomo iz nove perspektive osvetlili razmerje med življenjem in smrtjo, kot ga je mogoče potegniti iz bio-nekropolitike. (Šumič Riha, Zupančič, Nedoh, Klepec)

V drugem letu bo raziskava posvečena analizi ključnega psihoanalitičnega pojma: gona, opredeljenega kot notranja meja. Ta analiza nam bo omogočila raziskati in kritično osvetliti prenos pojmov gona in užitka na druga področja, zlasti v politiko in sodobno filozofijo. (Šumič Riha, Zupančič, Riha, Klepec, Nedoh)

V tretjem letu se bomo oprli na dognanja analiz telesa v psihoanalizi, filozofiji in politiki, pri čemer bomo ločevanje med živalskim in človeškim obravnavali v kontekstu opozicije končno/neskončno. Na tej točki se bomo osredinili na neogiben dialog med sodobno filozofijo (Badiou, Deleuze, Derrida, Agmben) s psihoanalizo (Freud, Lacan). Tu bomo izpostavili kot ključen dosežek psihoanalize nemožnost potegniti jasno ločnico med znotraj in zunaj. Te točke »ekstimnosti« (Lacan) bodo omogočile širšo refleksijo med končnostjo in neskončnostjo, človeškim in nečloveškim, življenjem in smrtjo. (Šumič Riha, Zupančič, Riha, Klepec, Nedoh, Benčin).

Ko bodo zaključene raziskave v vseh treh delovnih sklopih, bo raziskovalna skupina sodelovala pri izdelavi ključnih sklepov opravljene raziskave. Tretje leto je obenem tudi priložnost za raziskovalno skupino, da pripravi načrt za objave, ki se pirajo na dognanja projekta.

Delovni sklop 4: Upravljanje projekta

Vodenje projektov (1-36 mesec) vključuje usklajevanje raziskovalnega dela in redno izmenjavo ugotovitev med člani raziskovalne skupine. Vsi člani raziskovalne skupine sodelujejo v dejavnostih te delovne skupine. Organizirati je treba redna srečanja, na katerih bodo člani skupine razpravljali o napredku in ugotovitvah vsake naloge. Ti sestanki bodo tudi olajšali vodenje projektov in članom raziskovalne skupine omogočili razpravo o objavljanju in drugih možnostih za razširjanje.

Delovni sklop 5: Rezultati in diseminacija

Diseminacija rezultatov projekta bo potekalo ves čas trajanja projekta. To bo povečalo vpliv rezultatov raziskav. Prepoznavnost članov skupine v strokovni in širši javnost v Sloveniji in tujini bo omogočila obsežnejše razširjanje rezultatov v medijih, kar bo prispevalo tudi k večejumu družbenemu vplivu.

Znanstvene objave: raziskovalna skupina načrtuje objavo znanstvenih člankov v uglednih domačih in mednarodnih revijah: med domačimi izpostavljamo zlasti Filozofski vestnik in Probleme, med mednarodnimi pa ugledne revije, v katerih so člani skupine že doslej objavljali: Angelaki, Continantal Philosophy Review, S- Journal of the circle for Lacanian Ideology Critique, Continental thought and Theory, Analysis, Parallax, Crisis and Critique, Journal for Curltural Research, Internationally. Poleg znanstvenih člankov, ima raziskovalna skupina v načrtu tudi objavo znanstvene monografije, ki jo bomo predložili v objavo uglednim mednarodnim založbam, specializiranim za objavo monografij s področja filozofije, teoretske prsihoanalize in širše humanistike ter družboslovja. Med temi založbami, ki so že objavile monografije nekaterih članov skupine, izpostavljamo: Edinburgh University Press, Routledge, Rowman & Littlefield International, Diaphanes, Suhrkamp, Turia+Kant, Harmatan, Kime, Bloomsbury). Raziskovalna skupina načrtuje tudi zbornik, ki naj bi izšel pri mednarodni založbi, oziroma posebno številko s prispevki na na temo predloženega projekta, v zbornik oziroma posebno številko bi bili vključeni prispevki članov raziskovalne skupine in vabljenih zunanjih znanstvenikov. Od vsakega že uveljavljenega člana skupine se pričakuje, da bo med projektom ali kmalu po njem napisal (ali bil soavtor) vsaj dveh člankov, povezanih s temo projekta.

Kar zadeva organizacijo drugih odmevnih mednarodnih znanstvenih dogodkov, raziskovalna skupina načrtuje kot pomembno dopolnilo projekta več delavnic (vsaj eno na leto) in mednarodno konferenco ob koncu projekta, kjer bi bile predstavljene glavne teme in tudi dognanja, ki so rezultat projekta. Raziskovalna skupina bo povabila mednarodno uveljavljene znanstvenike, ki delajo na podobnih raziskovalnih projektih, da bi s člani raziskovalne skupine razpravljali tako o tekočih raziskavah, kot tudi o končnih rezultatih.

Ugotovitve bodo razširjene na mednarodnih konferencah, ki niso neposredno povezane z raziskovalnim projektom, vendar so namenjene diskusiji o tematsko sorodnih vprašanjih. Pomembno orodje za diseminacijo dognanj projekta je tudi predavateljska dejavnost članov raziskovalne skupine. Slednji sodelujejo kot predavatelji na Podiplomski šoli ZRC SAZU, The European Graduate School (Zupančič), Akademiji za likovno umetnost na Dunaju (Gržinić) ali pa so vabljeni predavatelji na drugih univerzah doma in v tujini.

Za namene projekta bo izdelana tudi spletna stran, ki bo objavljala novice, povezane s projektom, ter oglašala dogodke in publikacije, ki so povezane z dejavnostmi v okviru projekta. Pri promociji dejavnosti, dogodkov in projektnih rezultatov bo sodelovala tudi promotorka znanstvenih vsebin ZRC SAZU, prav tako pa bo v ta namen uporabljena navzočnost ZRC SAZU na družbenih omrežjih ter poljudnoznanstvena spletna revija ZRCalnik.


Raziskovalni projekt

Ključne besede
sodobna filozofija
psihoanaliza
Kriza
neoliberalizem
meje
subjekt

Raziskovalna področja
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija H120