Skip to main content

Struktura in genealogija perverzije v sodobni filozofiji, politiki in umetnosti

Opis

Perverzijo v njeni popularni podobi praviloma povezujemo z izrazito subjektivnimi,osebnimi modusi uživanja. V skladu s to podobo so obscena dejanja, ki jih lahko kontinuirano opazujemo na primer pri populističnih figurah tipa Donald Trump, Boris Johnson, a tudi Francisa Underwooda iz serije Hiša iz kart, večinoma interpretirana kot posledica osebne patologije oziroma individualnih lastnosti omenjenih voditeljev, ki nimajo nobene povezave s kakršnimikoli strukturnimi vzroki. Vzeti so, skratka, kot goli ekscesi, ki »motijo« domnevno normalno delovanje oblasti in demokratične družbene ureditve. Vendar pa nas je predvsem Lacanova psihoanaliza naučila, da je perverzija veliko bolj ambivalenten pojav, saj pravzaprav praviloma sloni na fenomenu strukturnega »neosebnega užitka«. Perverznež se običajno postavlja v vlogo »eksekutorja«, »profesionalca«, ki zgolj skrbno in natančno izvaja svojo nalogo, poslanstvo. V tem smislu figura perverzije lahko predstavlja zelo zanimiv in produktiven vstop v izpraševanje sodobnega delovanja oblasti in družbene vezi. Opozarja nas, da je kritika oblasti, ki izpostavlja v prvi vrsti njeno subjektivno »zlorabo«, mnogo prekratka, in se niti ne dotakne sistemskega nasilja, ki ga predpostavlja normalno,  profesionalno delovanje oblasti, in sistemskega užitka, ki ga generirajo njegova notranja protislovja.

V nasprotju z nestrukturnim mišljenjem perverznih fenomenov si bo predlagani projekt prizadeval intervenirati v to razpravo z diametralno nasprotne perspektive. Izhajajoč iz bogate dediščine sodobno-filozofskih razprav o perverziji, ki jih najdemo na primer v delih Foucaulta, Deleuza, Batailla, Klossowskega, pa tudi  Agambena, ter, sicer na povsem drugačen način, seveda tudi pri Freudu, Lacanu in Žižku, bo projekt pokazal, da perverzija, pa naj gre za obscenosti populističnih voditeljev ali pa, denimo, za vsakodnevne vojaristične ali ekshibicionistične prakse na socialnih omrežjih, resničnostih šovih itd., nikakor ni zvedljiva na osebne lastnosti ali stil posameznih perverznežev, temveč da gre pri perverziji v prvi vrsti za 1) strukturo, ki nam 2) omogoča vpogled v naravo delovanja oblastnih razmerij in družbene vezi danes. Na ta način bo predlagani projekt poskušal narediti odločilen in sistematičen korak naprej pri mišljenju perverzije kot imanentno filozofskega koncepta, ki bo temeljil na njeni strukturni dimenziji.

V ta namen bo projekt za svoje izhodišče vzel dva ključna sodobno-filozofska miselna tokova oziroma pristopa k mišljenju perverzije, med katerima sicer obstajajo številne in pomembne razlike, vendar se ujemata v neki odločilni točki, in sicer, da sta oba perverzijo mislila v prvi vrsti kot strukturo, ki presega individualno patologijo oziroma kliniko posameznika. Prvi pristop, ki ga bomo imenovali epistemičen, izhaja iz širše nietzschejanske genealoške perspektive, najbolj pa je seveda prisoten pri Foucaultu in Deleuzu, v manjši meri pa tudi pri Giorgiu Agambenu. Drugi pristop, ki ga bomo imenovali diagnostičen, izhaja iz Freudove psihoanalize, vendar svoj največji domet doseže pri Lacanu in Žižku.

V komplementarnosti obeh pristopov, seveda ob upoštevanju pomembnih razlik med njima, bo tudi ena pomembnejših novosti, ki jih bo predlagani projekt prinesel vsodobno-filozofske razprave o perverziji in v analize delovanja oblasti. Druga ključna novost, ki jo prinaša predlagani projekt, pa je, da bomo konceptualizacijo perverzije, ki izhaja in kombinacije obeh pristopov, nadalje razširili in dopolnili 1) z analizo »pojma oblasti« in aktualnih primerov delovanja ekonomije oblasti in družbene vezi, ter 2) z analizo logike, diskurzivnih struktur in pojavnih oblik perverzije v specifičnemu umetniškemu žanru »pornološke umetnosti« in sorodnih kulturnih ritualih, ki so bili do sedaj slabše tematizirani ali celo prezrti, vendar so za konceptualizacijo perverzije kot strukture bistvenega pomena. S tem bo projekt in izviren in sistematičen način obogati obstoječe filozofske študije perverzije.


Faze projekta

Na projektu dela skupina uveljavljenih, izkušenih in mednarodno priznanih raziskovalcev z mednarodno vplivnimi publikacijami in uspešno zaključenimi projekti. To zagotavlja uspešno izvedbo projekta ter visokokakovostne raziskovalne rezultate. Vsi raziskovalci so zaposleni na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, ki je mednarodno priznana skupina, specializirana za področja moderne in sodobne kontinentalne filozofije (zlati Kant, Hegel in povojna francoska filozofija), psihoanalize (Freud in Lacan), post-foucaultovske biopolitične teorije (zlasti Agamben, Negri in Esposito) ter moderne estetike (zlasti marksističnih tokov, avantgard dvajsetega stoletja, in estetske teorije v dvajsetem stoletju, zlasti Heidegger, Adorno in Ranciere). Vsi člani projektne skupine imajo tudi mesta rednih predavateljev na Podiplomski šoli ZRC SAZU in mesta gostujočih predavateljev na drugih nacionalnih in tujih akademskih institucijah. To zagotavlja, da bo novo znanje, ki bo izhajalo iz projektne raziskave, lahko posredovano novim generacijam študentov. Inštitut izdaja tudi odprto dostopno revijo Filozofski vestnik (indeksirana v AHCI), v kateri so vsi člani projektne skupine tudi člani uredniškega odbora, Jelica Šumič Riha in Peter Klepec pa opravljata vlogo odgovornega in glavnega urednika. Poleg vodje projekta Boštjana Nedoha, katerega raziskovanje se osredotoča na sodobno kontinentalno filozofijo, Lacanovo psihoanalizo, Italijansko biopolitično teorijo in politično teologijo (bolj podrobna predstavitev vodje projekta je v razdelku »CV vodje projekta« v elektronskem delu projektne prijave), bodo v projekt ključeni še naslednje raziskovalke in raziskovalci: Alenka Zupančič, Peter Klepec, Aleš Bunta, Jelica Šumič Riha, Tadej Troha, Rok Benčin, Marina Gržinić Mauhler in Rado Riha.

Vsi člani projektne skupne imajo raziskovalne izkušnje na področjih, ki so relevantna za temo projekta. Več bio-bibliografskih podatkov glede raziskovalne skupine je dostopnih na spletni strani Filozofskega inštituta: https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci#v

Projekt bo organiziran in razdeljen na naslednje delovne sklope (DS):

DS 1 – Struktura Perverzije 1: Epistemični pristop (meseci 1-36): Ta DS, ki je posvečen konceptualni analize epistemičnega pristopa k perverziji, bo trajal tri leta. V prvem letu (meseci 1-12) se bo raziskava osredotočila na vpliv Nietzschejeve genealoške metode in kritike morale zlasti na Foucaultov in Deleuzov pristop k perverziji. Mejnik: 1-2 znanstvena članka (mesec 12). V drugem letu (meseci 12-14) bo projekt nadalje raziskal epistemološko vlogo perverzije, tako skozi makro analizo strukture moderne oblasti kot skozi mikro analizo vednosti o ugodju in užitku. Mejnik: 1-2 znanstvena članka (mesec 24). V zadnjem letu (meseci 24-36) se bo raziskava v tem DS premaknila proti končni sintezi epistemičnega pristopa k perverziji ter k temeljiti primerjalni analizi z diagnostičnim pristopom, k čemur bo dodala tudi obravnavo posebnih topik Deleuzove artikulacije diferenciala med sadizmom in mazohizmom. Mejnik: 2 znanstvena članka oziroma poglavji v monografiji (mesec 36). Izsledki iz tega DS bodo vključeni tudi v znanstveno monografijo, ki bo oddana ob zaključku projekta (podrobna časovnica oddaje je opisana v DS 6 – diseminacija). Vodja tega DS bo Peter Klepec, poleg njega pa bodo v tem DS sodelovali še: Boštjan Nedoh, Aleš Bunta, Alenka Zupančič in Rok Benčin.

DS 2 – Struktura perverzije 2: Diagnostični pristop (meseci 1-36): Ta DS bo posvečen študiju diagnostičnega pristopa k perverziji in bo komplementaren posebej DS 1, trajal pa bo tri leta. V prvem letu (meseci 1-12) se bo projekt osredotočil na temeljne strukturne elemente perverzije v Freudovi in Lacanovi psihoanalizi, zlasti na Freudovo vpeljavo polimorfne perverzije ter na razliko med ojdipskimi in lingvističnimi goni pri Lacanu. Mejnik: 1 znanstveni članek (mesec 12). V drugem letu (meseci 12-24) bo projekt nadalje analiziral diagnostični pristop k perverziji in bo začel obravnavati razmerje med perverzijo in afekti v psihoanalizi, zlasti afekta krivde in tesnobe, a tudi širši problem »valorizacije afektov« v poznem kapitalizmu. Mejnik 1-2 znanstvena članka (mesec 24). V zadnjem letu (meseci 24-36) se bo raziskava posvetila končni sintezi diagnostičnega pristopa k perverziji ter temeljiti primerjavi z epistemičnim pristopom, k temu pa bo dodala še posebno vprašanje fikcije v perverziji. Mejnik: 2 znanstvena članka oziroma poglavji v monografiji (mesec 36). Tudi izsledki iz tega DS bodo vključeni v znanstveno monografijo, ki bo oddana ob zaključku projekta (bolj podrobna predstavitev je opisana v DS 6 – diseminacija). Ta DS bo vodila Alenka Zupančič, vanj pa bodo vključeni še Boštjan Nedoh, Peter Klepec, Tadej Troha, Jelica Šumič Riha in Rado Riha.

DS 3 – Perverzija in politika (meseci 1-36): Ta DS bo raziskal razmerje med perverzijo in oblastjo. V prvem letu (meseci 1-12) bo raziskava razvila koncept sistemskega, brezosebnega užitka, ki je osrednji element v delovanju moderne oblasti, birokracije in biopolitičnih institucij. Koncept sistemskega užitka bo postavljen tudi v kontekst debate med Foucaultom in psihoanalizo glede vprašanja ekonomije potlačitve. Mejnik: 1-2 znanstvena članka (mesec 12). V drugem letu (meseci 12-24) bo projekt razširil raziskavo na specifično razmerje med perverzijo in krščanstvom, tako v kontekstu Agambenovega odkrivanja izvorov kapitalistične vladnosti v zgodnjekrščanskim pojmu Trojice, kot v kontekstu Lacanovega komentarja iste figure. Tu bomo raziskavo razširili še na razmerje perverzije in zla. Mejnik: 1-2 znanstvena članka (mesec 24). V zadnjem letu (meseci 24-36) bo projekt formuliral sistematične zaključke iz ugotovitev prvih dveh let, ter jih postavil v diskusijo z dominantnim pogledom na perverzijo kot strukturo družbene vezi in kapitalizma, ki se vrti okoli Marxovega pojma blagovnega fetišizma. Mejnik: 2 znanstvena članka (mesec 36). Del ugotovitev bo vključen tudi v znanstveno monografijo, oddano ob koncu projekta. Ta DS bo vodil vodja projekta Boštjan Nedoh, vanj pa bodo vključeni naslednji raziskovalci: Alenka Zupančič, Peter Klepec, Aleš Bunta, Jelica Šumič Riha, Tadej Troha, Rado Riha in Marina Gržinić Mauhler.

DS 4 – Perverzija v umetnosti in kulturi (meseci 1-36): Ta DS je razdeljen na dva dela (obravnava logike, diskurzivne strukture in pojavnih oblik perverzije v prvem, ter genealogija perverzije v drugem delu). Raziskava bo v obeh delih potekala sočasno skozi celotno trajanje projekta. V prvem letu (mesec 1-12) bo raziskava pokrila Sadov in Masochov literarni diskurz in kanonske recepcije njunih del. Raziskovati bomo začeli tudi pornološke stripe in Foucaultov koncept grotesknega (del 1) ter vlogo perverzij v obdobju Rimske imperialne oblasti (del 2), ki je centralna referenca za Foucaulta. Mejnik: 1-2 znanstvena članka (mesec 12). V drugem letu (meseci 12-24) se bo projekt nadaljeval z analizo žanra parodije in njeno primerjav s študijami grotesknega, hkrati pa bo obravnaval tudi vlogo perverzije pri razvoji povojnih filmskih žanrov (del 1). Istočasno bo raziskava obravnavala tudi perverzijo znotraj širšega konteksta Krščanske morale, umetnosti in religioznih ritualov; perverzijo kot inherentno izbranim kaznovalnim praksam; ter v kontekstu novih tehnologij in družbe nadzora (del 2). Mejnik: 2-3. znanstveni članki (mesec 24). V zadnjem letu (meseci 24-36) bo raziskava nadaljevala in dopolnjevala analize iz drugega leta, hkrati pa sintetizirala ugotovitve iz vseh treh let skupaj. Mejnik: 2 znanstvena članka oziroma poglavji v monografiji (mesec 36). Ta DS bo vodil Aleš Bunta, vanj pa bodo vključeni še Boštjan Nedoh, Jelica Šumič Riha, Peter Klepec, Tadej Troha, Rok Benčin in Marina Gržinić Mauhler.

DS 5 – upravljanje (meseci 1-36): Upravljanje projekta bo vključevalo koordinacijo raziskovalnega dela in redno izmenjavo ugotovitev med člani raziskovalne skupine. Projektni sestanki se bodo izvajali mesečno. Mejniki: kratki poročila o upravljanju (1 stran), ki bodo opisovala celoten napredek pri izvajanju projekta (meseci 6, 12, 18, 24, 30), ter končno poročilo (2 strani) ob zaključku projekta (mesec 36). Ta DS bo vodil vodja projekta Boštjan Nedoh, vanj pa bodo vključeni vsi člani projektne skupine.

DS 6 – diseminacija (meseci 1-36): Diseminacija rezultatov bo potekala skozi celotno trajanje projekta. Znanstveni članki bodo objavljeni v visokokakovostnih domačin in tujih revijah (ciljne revije: Problemi in Filozofski vestnik med domačimi, ter Angelaki, Continental Philosophy Review, Journal for Cultural Research, Textual Practice, Crisis and Critique in Parallax med tujimi). Pri izbiri kraja objave bomo posebno pozornost namenili doseganju cilja čim širšega bralstva objav. Poleg znanstvenih člankov, bomo na koncu projekta oddali v objavo tudi znanstveno monografijo pri visokokakovostni akademski založbi (ciljne založbe: Edinburgh University Press, The University of Minnesota Press, MIT Press, Rowman and Littlefield International in Northwestern University Press). Mejniki: oddaja knjižnega predloga (mesec 20); oddaja rokopisa (mesec 36). Poleg znanstvenih članov in monografije, bo projekt imel tudi svojo spletno stran, ter podporo institucionalnega Twitter računa in Facebook profila, preko katerih bodo sproti komunicirane vse pomembne novosti v povezavi s projektom. Kot del diseminacijskih aktivnosti bomo organizirali tudi delavnico (med meseci 18 in 24), kjer bomo predstavili začetne ugotovitve. Mednarodna znanstvena konferenca ob zaključku projekta (med meseci 33 in 36) bo vključevala predstavitev končnih znanstvenih rezultatov. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku in bo posneta, posnetki pa bodo objavljeni na spletu. V primeru, da bo projekt sprejet v financiranje, je njegova ambicija nadaljevati raziskavo tudi po njegovem izteku. V tem oziru je zasnovan kot začetek dolgoročne sistematične študije, ki se bo poskušala razširiti preko nacionalnih meja in okrepiti mednarodne povezave projektne skupine, z namenom zvišanja možnosti za uspeh na prihodnjih domačih in mednarodnih projektnih razpisih. Vodja tega DS bo Boštjan Nedoh, vanj pa bodo vključeni tudi vsi ostali člani projektne skupine.


Raziskovalni projekt

Ključne besede
umetnost
perverzija
struktura
genealogija
oblast
pornologija
psihoanaliza
sodobna filozofija