Skip to main content

Nečloveško v popularni kulturi

Opis

Kamor koli se ozremo, smo obkroženi s podobami nečloveškega. V popularni kulturi je njihova pogostost tako v oči bijoča, da si je brez njih skoraj nemogoče predstavljati sodobno kulturo. Na področju filma in televizijske produkcije se nenehno reciklirajo reprezentacije nečloveškega v obliki različnih pošastnih bitij. Podobno so videoigre v zadnjih letih postale pomembno prizorišče nečloveških reprezentacij, ki je v literaturi že veliko prej zavzelo svojo stalno pozicijo v mnogih žanrih. Enako velja za vizualno umetnost in predvsem za njen medij stripa, za katerega je mogoče trditi, da ga nečloveško, predvsem v svoji superherojski obliki, v mnogih ozirih celo utemeljuje.  Skratka, nečloveško je mnogo več kot le prehodni trend – je temeljni kamen naše kulturne domišljije.

Temelj tega projekta je ugotovitev, da gre pri nečloveškem za zelo specifičen element v širši kulturni produkciji in s tem v naši kulturi. Ne le da ima nečloveško svojo zgodovino, zdi se, da ima tudi naša kultura neusahljivo težnjo po nenehnem rekonstituiranju in prezentiranju nečloveškega. Ob poplavi ikoničnih figur pošasti, živali, strojev, hibridov, božanskih bitij in naravnih sil, ki izzivajo in prestopajo ustaljene okvire tega, kaj pomeni biti človek, se poraja vrsta vprašanj: zakaj v naši kulturi obstaja tako vztrajna težnja po produkciji teh figur in zakaj se ta nikoli ni prenehala? Na kakšne načine se figure nečloveškega manifestirajo v popularni kulturi? Kateri procesi in mehanizmi jih producirajo? 

Cilj projekta Nečloveško v popularni kulturi je oblikovati teoretski okvir, ki bo sistematično opredelil pojem nečloveškega in ponudil njegovo precizacijo. Projekt želi tako razviti celovito teorijo kulturne produkcije reprezentacij nečloveškega v popularni kulturi.


Faze projekta

Delo na projektu je organizirano v štiri ločene delovne sklope, pri čemer se vsak sklop osredotoča na različna presečišča med človeškim in nečloveškim. Poslužili se bomo štirih različnih perspektiv, od katerih bo vsaka oblikovala specifično topologijo znotraj preučevanih materialov. Odgovori, ki jih iščemo glede produkcije teh reprezentacij, bodo izhajali iz preučevanja samega produkcijskega procesa in njegovih izidov. Namesto da bi preučevali posamezne oblike medijev v izolaciji – kot so film, literatura, stripi, glasba ali video igre – , smo se odločili za integriran metodološki pristop, ki omogoča hkratno študijo teh različnih formacij.  S tem pristopom želimo izpostaviti spreminjajočo se dinamiko med človeškim in nečloveškim v popularni kulturi, hkrati pa raziskati kompleksne načine, kako reprezentacije nečloveškega formirajo in prevprašujejo našo percepcijo obeh ter, posledično, popularno kulturo kot celoto.

Naša raziskava se osredotoča na presečišče človeškega in nečloveškega na štiri ključne načine: Prvi delovni sklop (DS1):Nečloveško, prečloveško: konceptualna preučitev nečloveškega v filozofiji (koordinator doc. dr. Aleš Bunta) obravnava nečloveško v konceptualnem oziru, z vključitvijo filozofskih razprav o človeški naravi ter se posveča definiciji obeh. Drugi delovni sklop (DS2): Nečloveško, transčloveško: Preseganje človeškega (koordinatorka prof. dr. Alenka Zupančič) raziskuje »presegajoče« vidike kategorije nečloveškega, v katerem preučujemo, kako nečloveško izziva in zabrisuje meje s človeškim. Tretji delovni sklop (DS3): Nečloveško, postčloveško: Nadomestitev človeškega (koordinator izr. prof. dr. Peter Klepec), obravnava nečloveško na točki, ko se to premesti do te mere, da nadomesti in izbriše človeško in se manifestira kot post-človeško, v četrtem delovnem sklopu (DS4): Nečloveško: primer za psihoanalizo (koordinator doc. dr. Tadej Troha) pa skozi znane študije primerov in ključne psihoanalitične koncepte analiziramo nečloveško kot objekt teoretske psihoanalize. 

Načrt dela po delovnih sklopih (DS):

DS1: Nečloveško, prečloveško: konceptualna preučitev nečloveškega v filozofiji
Naloga 1.1: Nietzschejeva vrv med živaljo in nadčlovekom
Naloga 1.2: Narava, kultura in divjak: Rousseaujeva dediščina v sodobni misli
Naloga 1.3: Poetika elementov: raziskovanje presečišča narave in imaginacije pri Bachelardu
Naloga 1.4: Nečloveška zgodovina: Kopernik, Darwin, Freud in spodkopavanje antropocentrizma
Naloga 1.5: Neprimerna premišljevanja: od Nietzscheja do okoljske krize
Naloga 1.6: Od človeškega k nečloveškemu: preoblikovanje pošastnega skozi Canguilhema in Foucaulta

DS2: Nečloveško, transčloveško: preseganje človeškega
Naloga 2.1: Telesnost in transčloveško: hibridnost in metamorfoza
Naloga 2.2: Metamorfoze strahu in želje: transčloveško v popularni kulturi
Naloga 2.3: Medsebojna odvisnost nečloveških figur: podvajanje, transformacija in neživi objekti
Naloga 2.4: Transčloveško v animaciji: raziskovanje nečloveških figur v animiranih medijih
Naloga 2.5: Nečloveško kot performans: raziskovanje transčloveških tem v živalskih dokumentarcih in resničnostnih oddajah

DS3: Nečloveško, postčloveško: nadomestitev človeškega
Naloga 3.1: Razsrediščeni človek: dinamike nadomeščanja in transformacije v apokaliptičnih narativih
Naloga 3.2: Od človeškega k postčloveškemu: premestitev človeške identitete
Naloga 3.3: Zabrisovanje meja: človeško in nečloveško v postčloveški krajini
Naloga 3.4: Zlom notranjega in zunanjega: premestitev in uničenje v postčloveški grozljivki
Naloga 3.5: Od človeške zmote do nečloveškega odpora: soočenje z nečloveškim v narativih o (pošastnih) bitjih in eko-grozljivki
Naloga 3.6: Narava, tehnologija in transformacija: presečišče naravoslovja in narave kot katalitične sile
Naloga 3.7: Postčloveško sublimno: maščevanje narave in zlom človeških meja

DS4: Nečloveško: primer za psihoanalizo
Naloga 4.1: Nečloveško v popularni kulturi: psihoanalitične perspektive filmske reprezentacije
Naloga 4.2: Nečloveške figure v Freudovih študijah primerov
Naloga 4.3: Od totema do tabuja: nečloveško v Freudovem mitu o družbenem izvoru
Naloga 4.4: Das Unheimliche in aleja nočne more
Naloga 4.5: Dvojnik, Drugi in dolina srhljivega
Naloga 4.6: Nečloveška trojica: Ono, gon in Realno


Raziskovalni projekt

Ključne besede
popularna kultura
teorija in filozofija kulture
sodobna filozofija
film
literatura
živali
tehnologija
teoretska psihoanaliza

Raziskovalna področja
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija H120